Projekti / Programi
Okoljski biomonitoring kemikalij s poudarkom na analizi težkih kovin, PAH-ov in MTBE v bližini prometnic in velikih točkovnih virov emisij v Sloveniji - epifitski lišaji kot primer na državnem nivoju izbranih bioindikatorskih organizmov
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 1.08.00 |
Naravoslovje |
Varstvo okolja |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| B003 |
Biomedicinske vede |
Ekologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 1.06 |
Naravoslovne vede |
Biologija |
onesnaževanje zraka, bioindikacija, lišaji, težke kovine, PAH, MTBE, ceste, točkovni viri onesnaževanja
Raziskovalci (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
23000 |
dr. Helena Poličnik |
Interdisciplinarne raziskave |
Vodja |
2011 - 2013 |
0 |
Organizacije (1)
Povzetek
Promet predstavlja enega največjih razpršenih virov onesnaževanja okolja tako z anorganskimi (npr. težke kovine, dušikovi oksidi) kot tudi organskimi onesnažili (npr. policiklični aromatski ogljikovodiki – PAH-i; metil-terc-butil-eter – MTBE). S predlaganim raziskovalnim projektom nameravamo določiti onesnaženost zraka v bližini različno obremenjenih prometnic (ob avtocestah, magistralnih, regionalnih in lokalnih cestah) z omenjenimi onesnažili, in sicer predvsem z uporabo primernih akumulacijskih ter odzivnih bioindikatorjev – lišajev. Poleg določitve onesnaženosti okolja vzdolž prometnic in njihovega vpliva na neposredno okolico bomo naredili tudi prostorske primerjave z referenčnimi območji in območji v okolici večjih točkovnih virov emisij (npr. Termoelektrarna Šoštanj, topilnica v Žerjavu). Za ugotavljanje vnosa onesnažil v okolje in njihovega vpliva na življenjsko združbo bomo: (1) uporabili t.i. pasivno bioindikacijo, in sicer bomo naredili analizo vsebnosti onesnažil v »in situ« prisotnih lišajih (akumulacijska bioindikacija), opravili pa bomo tudi popise prisotnih vrst lišajev (odzivna bioindikacija); (2) uporabili aktivno bioindikacijo, t.j. na območje raziskav bomo za obdobje 6 mesecev presadili izbrano indikatorsko vrsto epifitskega lišaja in v njej določili vsebnosti onesnažil. Cilji predlaganega projekta so: (1) ugotavljanje vpliva onesnažil/kemikalij iz prometa (in točkovnih virov emisij) na onesnaženost zraka in epifitskih lišajev na območju Slovenije; (2) iskanje povezav med gostoto oz. intenziteto prometa in ugotovljenimi vsebnostmi onesnažil v lišajih; (3) ugotavljanje učinkovitosti t.i. »zelenih barier« za omejitev vpliva onesnaževanja iz prometa na neposredno okolico cest. Kompleksna določitev vpliva prometa na onesnaženost okolja z različnimi onesnažili in z uporabo bioindikatorjev pri nas do sedaj še ni bila izvedena, zato predstavlja predlagan projekt novost v slovenskem prostoru. Izvedba projekta je pomembna tako za upravljavce s cestami (npr. Direkcija RS za ceste, DARS d.d.) kot tudi za velike točkovne onesnaževalnike okolja (npr. elektrogospodarstvo), ki bodo kot neposredni uporabniki tudi sofinancerji projekta. Z vidika relevantnosti in pričakovanega vpliva/uporabnosti rezultatov je izrednega pomena dejstvo, da se predlagan projekt neposredno navezuje na zakonsko zahtevan Okoljski biomonitoring kemikalij, katerega osnovni namen je zagotoviti zdravo življenjsko okolje za vse prebivalce Slovenije. Udeležba vodje projekta v novoustanovljeni ekspertni skupini za biomonitoring kemikalij, njeni dosedanji dosežki in reference na področju uporabe lišajev kot bioindikatorjev onesnaženosti okolja, natančno dodelana organizacijska in vsebinska struktura projekta ter odlična opremljenost laboratorija ERICo Velenje zagotavljajo visoko stopnjo izvedljivosti in doseganja zastavljenih raziskovalnih ciljev predlaganega projekta.
Pomen za razvoj znanosti
V okviru pričujočega podoktorskega projekta smo ugotavljali vplive zračnih onesnažil, ki izvirajo iz prometa na okolje vzdolž različno obremenjenih cestnih odsekov. V sklopu projekta sta že nastala dva izvirna znanstvena članka, tretji je še v pripravi. Ker so k projektu bili povabljeni tudi študentje, se je v sklopu projekta lahko preneslo tudi znanje na mlajše generacije; tako sta nastali 2 diplomski (zaključni) nalogi in ena raziskovalna naloga v srednji šoli. Vse ugotovitve, pridobljene v sklopu projekta, so tudi prenesene v redni študijski program, saj so vključene v vsebine več predmetov; vodja projektov je namreč vključena v pedagoške procese Univerze na Primorskem (nosilka predmeta Ekotoksikologija, sodelovanje pri predmetih Okoljski monitoring in pri predmetu Ekoremediacije) ter Visoke šole za varstvo okolja iz Velenja (sodelovanje pri predmetu Bioindikacija in biomonitoring). Vsebine so bile predstavljene tudi študentom Univerze v Novi Gorici (vabljeno predavanje). Z vključevanjem rezultatov projektov v študijske procese je dosežen neposreden prenos znanja in tudi približevanje metod in pomena bioindikacije vsem študentom.
Pomen za razvoj Slovenije
Z izvedbo podoktorskega projekta smo pridobili pomembne podatke o obremenjenosti različnih območij v Sloveniji, in sicer predvsem zaradi vse večjega prometa in prisotnosti iz prometa izhajajočih onesnažil v našem okolju. Podatki so za Slovenijo izjemnega pomena, saj je za državo bioindikacija oz. biomonitoring obvezen, a je izjemno težko zagotoviti finančna sredstva za tovrstne meritve. Pridobljeni podatki bodo tako vključeni v centralno bazo onesnaženosti okolja, ki jih pridobimo s pomočjo bioindikatorjev (skladno z Zakonom o kemikalijah in obveznem okoljskem biomonitoringu). Cilj biomonitoringa kemikalij je namreč pridobiti statistično pomembne količine podatkov, ki naj pokažejo dejanske obremenitve življenjskega okolja in organizmov z določenimi onesnaževali. Dolgoročni cilj je spremljanje trendov stanja v večletnem obdobju. Podatki bodo služili kot podlaga za oceno stanja/tveganja, za uvedbo varstvenih ukrepov, obenem pa bodo omogočili redno spremljanje le-teh po določbah Zakona o kemikalijah v 49., 50., 51. (prepovedi in omejitve) in 51.a členu (biomonitoring kemikalij).
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2012,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
