Projekti / Programi
Uporniške preživetvene strategije na Slovenskem (16.-19. stoletje)
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.01.00 |
Humanistika |
Zgodovinopisje |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H270 |
Humanistične vede |
Socialna in ekonomska zgodovina |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.01 |
Humanistične vede |
Zgodovina in arheologija |
nepokorščine, razbojništvo, tihotapstvo, strategije preživetja, rituali, socialno uporništvo, obmejnost, zahodna Slovenija, Mediteran, novi vek, 19. stoletje
Raziskovalci (22)
Organizacije (4)
Povzetek
V okviru projekta Uporniške preživetvene strategije na Slovenskem (16.–19. stoletje) bodo obravnavani različni vidiki socialne nepokorščine (tihotapstvo, razbojništvo, kmečki in drugi upori, krivolov, manjši prekrški idr.) na območju današnje zahodne Slovenije in sosednjih pokrajin v času od 16. do 19. stoletja.
Obravnavano območje zajema prvenstveno zahodni slovenski prostor, ki je bil vseskozi specifično periferna obmejna pokrajina med nekdanjimi velesilami, Beneško republiko (kasneje Kraljevino Italijo), Habsburško monarhijo pa tudi Osmanskim cesarstvom, in se je skozi zgodovino vseskozi soočal s preživetvenimi izzivi ter krizami, zato je bilo njeno prebivalstvo prisiljeno posegati po različnih neagrarnih načinih preživetja, na tanki liniji med legalnimi in ilegalnimi praksami. Meja v tem primeru ni razumljena le kot ovira, temveč tudi kot strategija preživetja posameznikov in skupnosti, pa tudi kot dejavnik posrednika med kulturami. Časovna omejitev projekta sovpada z razmahom razbojništva in drugih oblik uporniških strategij, povezanih z družbenimi spremembami, ki jih je prinesel počasen razkroj fevdalne ureditve, centralizacija in modernizacija, kar je še posebej prizadelo prav prebivalstvo na podeželju. V preučevanem časovnem okviru so se spremenili tako temeljna pravila socialnega nadzorovanja na strani podložnikov kot na strani države. Izhajajoč iz izbranih izhodišč o nepokorščinah, ki jih gre bodisi razumeti kot obliko socialnega uporništva, bodisi kot endemičen pojav, ki je latentno prisoten in izbruhne v času krize oziroma v spremenjenih družbenih in političnih okoliščinah, bo raziskava težila k ustreznemu in v mednarodnem merilu komparativnem ovrednotenju tovrstnih uporniških praks.
Glavna cilja raziskave sta:
1. Predstaviti, kako so prebivalci obmejnih območij naravne in družbene omejitve presegali z invencijo najrazličnejših strategij, kar jim je omogočalo (boljše) preživetvene možnosti, o vplivu nepokorniških praks na vsakdanje življenje določenih skupnosti ter na posledično izoblikovanje ali preoblikovanje posameznikove identitete znotraj skupnosti, nenazadnje pa bo raziskava opazovala tudi ideološke oziroma tipizirane konotacije teh praks, ki se razvijejo zlasti s pojavom množičnih medijev (časopisov, tiskanih pamfletov) in v kolikšni meri so tovrstne strategije zagotavljale družbeni konsenz in ohranjanje političnega in družbenega reda.
2. Ugotoviti, katere oblike uporniških preživetvenih strategij je skupnost pojmovala kot sprejemljive in katere so skupnost ogrožale, kateri so bili vzroki za njihov pojav, na kakšen način so se na tovrstna deviantna ravnanja odzivali oblastni organi.
Znotraj zastavljenih smernic se bo ugotavljalo, kako so preživetvene strategije vplivale na pojav uporniških praks zaradi različnih dejavnikov, od gospodarskega in davčnega sistema, pravne in upravne ureditve, družinskih in gospodinjskih strategij, državne represije, do političnih vidikov, nenazadnje pa bo opazovano formiranje posameznikove prestopniške identitete v kontekstu širše kolektivne identitete in tudi mentalitete.
Raziskava bo zaradi konceptualno-metodoloških novosti zapolnila odsotnost tovrstnih študij v slovenskem zgodovinopisju ter z inovativnim metodološkim interdisciplinarnim pristopom zgodovinopisja in sorodnih ved (raziskovanje tipov pisnega, ikonografskega, tiskanega in vizualnega gradiva, literature, zapisov ljudskega izročila) prikazala specifike tega fenomena v historiografiji. Rezultati bodo uporabni tudi v aplikativne, predvsem turistične in promocijske namene. V sodelovanju s podjetjem HARPHA SEA izdelani računalniška programska obdelava podatkov in sodobni večdimenzionalni prikazi poti tihotapcev ter postojank izobčencev s kratkimi slikovitimi opisi posameznih točk na teh poteh. Poleg tega bodo pripravljene strokovne podlage, ki bodo lahko uporabljene za dopolnitev turistične ponudbe, saj gre za tematike, privlačne in zanimive za različne segmente potrošnikov.
Pomen za razvoj znanosti
Projektni rezultati predstavljajo inovativen prispevek k zapolnjevanju obstoječe vrzeli v slovenskem zgodovinopisju v raziskavah o oblikah in praksah nepokorščin, ki so bile pogojene s strategijami in načini preživetja na območju današnje zahodne Slovenije in sosednjih pokrajin. To je bilo doseženo po eni strani zaradi sistematične obravnave navedenega raziskovalnega vprašanja skozi daljše časovno obdobje, po drugi pa z apliciranjem novosti v metodologiji in teoriji ter analitičneih praks, vpetih v aktualne raziskovalne tokove evropskega zgodovinopisja. Pri preučevanju fenomenov ilegalnih praks kot komponent načinov in strategij preživetja, tako z ekonomske kot pravne, socialne in kultrunozgodovinske perspektive, je projektna skupina bolje ovrednotila obravnavano stvarnost, obenem pa na tukajšnjih primerih preverila aplikabilnost obstoječih teorij o socialnem uporništvu, endemičnosti ilegalnih praks v določenem prostoru in odnosu oblasti ter večinskega prebivalstva do njih. Pri uporabi in analizi upravnih, sodnih in policijskih virov je projekt tudi vpeljal interpretacijo vira, ki temelji na postmodernističnem branju (vprašanja o uporabi retoričnih strategij in različnih prejemnikov sporočil, imaginarijih določenih praks in družbenih skupin in njihovih sprememb v času). Precejšnja pozornost je bila namenjena tudi vprašanju ritualnosti v dejanjih upora in v nasilnih ravnanjih. Ob navedenem velja izpostaviti še predstavitev metodologije in interpretacije pri obravnavi kmečkih in ljudskih uporov iz sosednjega italijanskega prostora, napredek v poznavanju in interpretaciji tolminskega punta 1713 in tradicije kmečkega odpora na Tolminskem na podlagi aplikacije novih interpretativnih prijemov, oblikovanje pojma »integrirane kmečke ekonomije« kot konceptualne nadgradnje doslej uporabljanih pojmov kmečke trgovine in dopolnilnih dejavnosti, ter nov prispevek k pomorski zgodovini slovenskega prostora ter k poznavanju delovanja kraških skupnosti in njihovih sodnih pristojnosti (županske pravde v Devinu). Projektni rezultati že sami vključujejo komparativno dimenzijo z drugimi sosednjimi in evropskimi stvarnostmi in obenem vzpostavljajo trdnejšo osnovo za nadaljnje primerjalne študije, s katerimi slovenski zahodni prostor umestiti v širši zgodovinski in historiografski okvir.
Pomen za razvoj Slovenije
Glavne ciljne skupine aplikativnega projekta so bile: ponudniki kulturnega turizma, lokalni oblikovalci politik, majhna podjetja in samostojni podjetniki, ki razvijajo in tržijo produkte lokalne kulturne dediščine, študenti, učitelji v osnovnih in srednjih šolah. Glavna aplikativna dejavnost projekta pa je bila vzpostavitev inovativnega IKT orodja. Izdelani sistem katalogizacije HIC – Heritage Information Catalogue omogoča vnos informacij in gradiv v pisni obliki, digitaliziranih likovnih podob in zvočnih zapisov kateregakoli elementa naravne in kulturne dediščine, od naravnih pojavov do nesnovne ljudske folklore. S tem izdelani sistem predstavlja inovativno orodje na mednarodnem nivoju. Dodatno je bil povezan s tridimenzionalno elektronsko kartografijo, ki upodablja relief območja Krasa in severne Istre, na katerega smo nanesli georeferirane digitalizirane karte iz franciscejskega katastra. Sistem je mogoče nenehno dopolnjevati in do njega dostopati preko spleta. Uporaben je v raziskovalne, izobraževalne in informativne namene tako, da ustreza predvidenim ciljem. Njegova inovativnost in uporabnost tudi v drugih okoljih omogoča promocijo in afirmacijo slovenske znanosti, obenem pa nudi novo orodje, ki je uporabno tako v izobraževalnem sistemu in v javnih ustanovah za varstvo naravnih vrednot in kulturne dediščine, kakor tudi v podjetjih, ki delujejo na področju analize okolja in prostora ter trženja naravne in kulturne dediščine. Poleg tega so rezultati izvedenih raziskav uporabni za razvoj novih kulturnih in turističnih produktov (upor in beg galjotov iz Kopra na Kras ter njihova pot po Krasu in Sloveniji kot vsebinska osnova za prireditve in turistične poti), kakor tudi za utrjevanje kulturne identitete lokalnega prebivalstva, in sicer predvsem na primeru Tolminske (nova spoznanja in interpretacije upora in upornosti). Tudi v širšem smislu so rezultati zanimivi zaradi poudarka na zgodovinski povezanosti slovenskega prostora z morjem.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2011,
2012,
2013,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2011,
2012,
2013,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
