Projekti / Programi
DELOVANJE ENDOTELIJA PRI PSIHIATRIČNIH IN NEVROLOŠKIH BOLEZNIH
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 3.09.00 |
Medicina |
Psihiatrija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| B640 |
Biomedicinske vede |
Nevrologija, nevropsihologija, nevrofiziologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 3.02 |
Medicinske in zdravstvene vede |
Klinična medicina |
Demenca, Lekoarioza, Migrena, Endotelij, Transkranialna doplerska sonografija, endotelijsko odvisna vazodilatacija
Raziskovalci (11)
Organizacije (2)
Povzetek
Projekt je sestavljen iz dveh prodprojektov A in B v katerih bomo proučevali delovanje endotelija pri bolnikih z demenco in migreno
Demenca je med najpogostejšimi medicinskimi sindromi in zato predstavlja veliko finančno breme za družbo. Neredko jo spremljajo tudi druge psihiatrične motnje, kot na primer depresija. Najpogostejša vzroka za nastanek demence sta degenerativni proces (Alzheimerjeva bolezen) in žilna možganska okvara. Zaradi prepletanja patologije prevladuje mnenje, da je demenca najpogosteje posledica mešanega vzroka, posledica obeh dejavnikov. S sodobnimi nevroradiološkimi metodami kot je magnetna resonanca (MR) lahko pri bolnikih z degenerativno kot tudi žilno demenco pogosto ugotovimo okvaro bele možganovine. Poimenovali so jo levkoaraioza. Patofiziološki mehanizem, ki povzroči levkoaraiozo ni pojasnjen. Možno je, da je moteno delovanje endotelija lahko vzrok žilne okvare kot tudi okvare krvno-možganske pregrade. Kljub temu delovanje endotelija pri bolnikih z levkoaraiozo ni pojasnjeno.
Migrena je pogosta nevrološka možganskožilna motnja, ki jo lahko spremljata psihiatričnimi motnji, depresija in anksioza. Predstavlja pomembno finančno breme družbe. Patofiziologija migrene ni jasna. Obstaja več teorij. Eden od sodobnih patofizioloških konceptov pravi, da je migrena lahko posledica motenega delovanja endotelija. Pri bolnikih z migreno prav tako ni znano delovanje zadnjega možganskega krvnega obtoka. Nekatere raziskave namreč nakazujejo, da se migrenski sprožilci oziroma generatorji nahajajo v področju zadnjega možganskega krvnega obtoka. Dosedanje raziskave podpirajo koncept, da je pri bolnikih z migreno moteno delovanje endotelija v področju zadnjega možganskega krvnega obtoka.
Namen raziskovalnega dela je ugotoviti delovanje endotelija pri bolnikih z demenco in levkoariozo in migreno s transkranialno doplersko sonografijo (TCD) in določitvijo možganskožilne odzivnosti na L-arginin. Poleg tega nameravamo ugotoviti delovanje endotelija z endotelijsko odvisno vazodilatacijo. Domnevamo, da je delovanje endotelija pri bolnikih z demenco in levkoariozo zmanjšano. Poleg tega domnevamo, da je delovanje endotelija v zadnjem krvnem obtoku pri bolnikih z migreno izven migrenskih napadov spremenjeno.
V prvi podprojekt bomo vključili 30 bolnikov z demenco, ki imajo levkoariozo in 30 zdravih preiskovancev. V drugi prodprojekt bomo vključili 20 zdravih preiskovancev in 40 bolnikov z migreno z avro in brez nje. Obe skupini preiskovancev se ne bosta razlikovali po starosti in spolni sestavi. Pri izvedbi preiskave se bomo držali načel Helsinške deklaracije. S TCD (Multi-Dop X4) bomo merili srednjo hitrost krvnega pretoka v srednji možganski arteriji (sprednji možganski krvni obtok) in v zadnje možganski arteriji (zadnji možganski krvni obtok). Sočasno bomo merili vrednosti srednjega arterijskega tlaka in srčne frekvence z merilnikom za kontinuirano merjenje krvnega tlaka (Colin 7000, Komaki-City, Japan). Koncentracijo CO2 ob koncu izdiha (end-tidal CO2, Et-CO2) bomo merili z infrardečim kapnografom (Capnodig, Draeger: Lübeck, Germany). Iz srednje hitrosti krvnega pretoka srednje in zadnje možganske arterije pred in po prejetju infuzije L-arginina bomo izračunali možganskožilno odzivnost na L-arginin. Pri vseh preiskovancih bomo opravili meritve po metodi endotelijsko odvisne vazodilatacija (FMD) in ustaljenem protokolu. Dobljene rezultate bomo statistične analizirali s statističnim programom SPSS.
Raziskava naj bi pojasnila sedanji patofiziološki koncept demence in migrene. Rezultati raziskave bi lahko uporabili v klinični praksi, saj bi potrditev teh konceptov lahko izboljšalo zdravljenje bolnikov z demenco in migreno.
Pomen za razvoj znanosti
Ugotovili smo, da je pri bolnikih z migreno brez dejavnikov tveganja za srčnožilne bolezni je endotelijsko delovanje v zadnjem možganskem krvnem obtoku slabše kot pri zdravih preiskovancih. Endotelijsko delovanje sprednjega in zadnjega možganskega krvnega obtoka je povezano tako pri zdravih preiskovancih kot pri bolnikih z migreno brez dejavnikov tveganja za srčnožilne bolezni. Zgleda, da endotelijsko delovanje sistemskega krvnega obtoka pri bolnikih z migreno brez dejavnikov tveganja za srčnožilne bolezni ni spremenjeno. Prav tako se zdi, da endotelijsko delovanje sistemskega krvnega obtoka ni povezano z endotelijskim delovanjem sprednjega in zadnjega krvnega obtoka. Na podlagi omenjenih rezultatov je možno, da imajo bolniki z migreno moteno endotelijsko delovanje le v zadnjem možganskem krvnem obtoku.
Pomen za razvoj Slovenije
Raziskova je prinesla nova spoznanja, ki bodo koristila v vsakdanji klinični praksi tako v bolnišnični kot ambulantni dejavnosti.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2011,
2012,
2013,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2012,
2013,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
