Projekti / Programi
Model za vzpostavitev učinkovitega najemnega stanovanjskega trga v Sloveniji
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.08.00 |
Družboslovje |
Urbanizem |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| T260 |
Tehnološke vede |
Prostorsko planiranje |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.09 |
Družbene vede |
Druge družbene vede |
Najemna stanovanja, neprofitna najemna stanovanja, zasebna najemna stanovanja, najemni stanovanjski trg, stanovanjska politika
Raziskovalci (4)
Organizacije (1)
Povzetek
Realizacija stanovanjskega zakona iz leta 1991, ki je omogočila privatizacijo družbenih stanovanj pod zelo ugodnimi pogoji, je posledično močno znižala odstotek kategorije družbenih oziroma socialnih stanovanj. Znatno se je povečal delež lastniških stanovanj, istočasno pa tudi delež zasebno najemnih stanovanj. Kljub temu še vedno ostaja zasebni najemni stanovanjski sektor v Sloveniji popolnoma zanemarjen. Iz rezultatov popisa prebivalcev iz leta 2002 lahko razberemo naslednjo strukturo stanovanjskih statusov: zasebna last fizičnih oseb (92,4 %), neprofitna najemna v javni lasti (6,3 %) in drugo (1,3 %). Pri teh podatkih je treba poudariti predvsem to, da je bilo leta 2002 v Sloveniji le 6 % najemnih stanovanj in to samo neprofitnih v javni lasti. Pri tem pa je treba opozoriti, da je tak način prikazovanja podatkov nenatančen, zavajajoč oz. popolnoma napačen. Največja napaka pri tem je, da uradne evidence ne ločijo med lastniškimi zasedenimi stanovanji in zasebnimi najemni stanovanji. Stanovanja, ki jih statistika predstavlja kot zasebno last fizičnih oseb, seveda vključujejo del, ki ga lastniki oddajajo v najem na zasebnem najemnem trgu.
Kaj dejansko pomeni tak način predstavitve statističnih podatkov? Pomembno vprašanje, na katero je treba nujno in natančno odgovoriti je, ali ima Slovenija sploh najemni stanovanjski trg? Če da, kakšen je dejanski obseg najemnega stanovanjskega fonda? Zakaj je stanje tako, kot je danes? Kateri ukrepi so potrebni za vzpostavitev učinkovitega najemnega stanovanjskega trga?
Dosedanji odnos države do tega stanovanjskega sektorja kaže, da se v Sloveniji ne zavedamo povsem pomembnosti in dopolnilne vloge zasebnega najemnega sektorja pri zagotavljanju dodatne ponudbe različnih stanovanjskih kategorij. Pilotska raziskava, ki smo jo na Urbanističnem inštitutu RS izvedli na tem področju leta 2001 je pokazala, da ta oblika stanovanjske oskrbe vedno bolj dobiva na pomenu in igra še posebej pomembno vlogo v Ljubljani. Uvedba ustreznih in pozitivnih ukrepov stanovanjske politike na tem področju je nujna. Vsi ukrepi, ki bi prispevali k povečanju ponudbe zasebnih najemnih stanovanj, bi neposredno vplivali tudi na izboljšanje dostopa do neprofitnih stanovanj. Ureditev razmer v zasebnem stanovanjskem sektorju in posledično povečanje ponudbe tovrstnih stanovanj bi nedvomno pozitivno vplivalo na zmanjšanje finančnega bremena države na področju stanovanjske oskrbe. Dejstvo je, da so med prosilci, ki se prijavijo na razpise javnih stanovanjskih skladov za dodelitev stanovanja v najem pogosto tudi taki, ki bi bili lahko sposobni sami rešiti svoj stanovanjski problem na zasebnem najemnem trgu, če bi le ta zagotavljal zadostno in kakovostno ponudbo. V državah kjer uspešno deluje ustrezno partnersko sodelovanje med lokalnimi oblastmi in zasebnimi najemodajalci, se je nemogoče predstavljati stanovanjski sistem v katerem ne bi nastopil zasebni najemni sektor kot eden od pomembnih ponudnikov najemnih stanovanj.
Naša hipoteza je, da če država ne bo uvedla nujno potrebnih ukrepov, ki bodo zagotovili osnovne pogoje za delovanje zasebnega stanovanjskega sektorja, se bo naprej poglabljala vrzel v stanovanjski ponudbi, ki se vleče že od začetka 1990-tih. Med tem pa bo država še naprej izvajala različne ukrepe (za večino teh je bilo že ugotovljeno, da so neučinkoviti) zasilnega zakrpanja stanovanjskega primanjkljaja, tudi za tisti del prebivalstva, ki bi drugače lahko sam rešil svoj stanovanjski problem.
Iz navedenega sledi, da sta temeljita analiza stanja in aktivnosti v tem sektorju ter ureditev področja zasebnega najemništva nujno potrebni. Osnovni namen raziskovalnega projekta je oblikovati osnove za vzpostavitev ustreznega najemnega stanovanjskega sistema, ki bo zagotavljal učinkovito delovanje najemnega stanovanjskega trga v Sloveniji.
Pomen za razvoj znanosti
S sprejetjem »Globalne strategije za zatočišča do leta 2000« (Global Strategy for Shelter to the Year 2000) leta 1988, je Generalna skupščina Združenih narodov postavlja temeljne usmeritve za vse države za oblikovanje nove politike za reševanje stanovanjskih problemov njihovih prebivalcev. Za uresničevanje cilja, da bi vsak prebivalec imel stanovanje do leta 2000, je strategija priporočila uvedbo »načela omogočanja« namesto »načela zagotavljanja«. Pravna osnova za uvedbo načela omogočanja v Sloveniji je bil stanovanjski zakon, ki je bil sprejet leta 1991 takoj po uvedbi sprememb družbeno-ekonomskega sistema. Z uvedbo tega načela se je politika države blaginje, s katero je v preteklosti država imela aktivnejšo vlogo pri zagotavljanju stanovanj prebivalcem, umaknila iz ospredja, nadomestila pa jo je politika deregulacije stanovanjske oskrbe. Nova stanovanjska politika naj bi dala poudarek spodbujanju individualne iniciative in zagotovila, med drugim, okrepljeno vlogo zasebnega najemnega stanovanjskega sektorja. Enaki ali podobni ukrepi stanovanjske politike so bili uvedeni tudi v večini bivših socialističnih državah srednje in vzhodne Evrope. Vendar pa pregled literature splošno kaže, da post-socialistične države niso še uspele vzpostaviti ustreznih sistemov za učinkovito delovanje zasebnega najemnega stanovanjskega sektorja. Z raziskavo, s katero smo podrobno poučevali značilnosti delovanja zasebnega najemnega stanovanjskega sektorja v Ljubljani, glavnem mestu Slovenije, smo prišli do ugotovitve in oblikovali priporočila, ki predstavljajo ustrezno podlago za eventualno izvedbo primerjalnih analiz stanja z drugimi post-socialističnih državah. Takšne primerjalne analize bi pomembno prispevale k postavitvi teoretskih okvirjev za znanstveno obravnavo in razumevanje stanja, ki prevladujejo v teh državah. Pričakujemo, da je model in priporočila za vzpostavitev učinkovitega zasebnega najemnega stanovanjskega trga, ki smo jih oblikovali v tej raziskavi mogoče - s potrebnimi prilagoditvami glede na specifiko posamezne države - aplicirati tudi v drugih bivših socialističnih državah, ki imajo podobno socio-politično zgodovino in podobne težave z vzpostavitvijo pogojev, potrebnih za zagotavljanje učinkovitega delovanja zasebnega najemnega sektorja.
Pomen za razvoj Slovenije
Celovita pravna in institucionalna ureditev zasebnega najemnega stanovanjskega trga bo prispevala k: - spodbujanju lastnikov zasebno najemnih stanovanj, da bi stanovanja ponujali v najem na transparenten način; - smotrnejši uporabi obstoječega stanovanjskega sklada; - znižanju deleža nenaseljenih stanovanj; - povečanju ponudbe najemnih stanovanj in posledičnemu znižanju cene najema; - lažjemu ugotavljanju dejanskega stanja glede ponudbe in povpraševanja, ki je ključna informacija za ocenjevanje in planiranje stanovanjskih potreb; - potencialnemu povečanju mobilnosti prebivalstva, kar bi omogočalo večjo fleksibilnost prebivalcev pri iskanju zaposlitev. Razen teh prednosti je nujno treba izpostaviti določena pomembna dejstva v kontekstu širšega evropskega prostora. Zaradi krčenja različnih oblik socialne pomoči - kot posledica trajajoče globalne finančne krize - analitiki ugotavljajo, da je vedno več ekonomsko-šibkejših prebivalcev prisiljenih iskati stanovanje na zasebnem najemnem stanovanjskem trgu. To pa pomeni, da mora zasebni najemni sektor prevzeti in odigrati pomembnejšo komplementarno vlogo pri zagotavljanju alternativnih dolgo-ročne stanovanjskih možnosti za tiste prebivalce, ki nimajo možnosti postati lastniki a tudi ne morejo pridobiti stanovanja v socialnem najemnem sektorju. Drugi pomemben dejavniki na mednarodnem nivoju se nanaša na učinke globalizacija in širitev evropske unije. Še posebej temeljna načela o evropski integraciji zahtevajo, da vsaka država zagotovi potrebno osnovno infrastrukturo, ki omogoča fleksibilnost delovnega trga in prosto gibanje prebivalcev Evropske unije. Da bi enakopravno sodeloval pri realizaciji omenjenih načel, Slovenija mora vzpostaviti sistem, ki bo omogočal učinkovito delovanje zasebnega najemnega trga, ki je potrebno za zagotavljanje zaželene fleksibilnosti in mobilnosti prebivalcev EU.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2012,
2013,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
