Projekti / Programi
Informacijsko-komunikacijske tehnologije in preobrazba anketnega raziskovanja v družboslovju
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.03.00 |
Družboslovje |
Sociologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S274 |
Družboslovje |
Raziskovalna metodologija v znanosti |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.04 |
Družbene vede |
Sociologija |
Metodologija družboslovnega raziskovanja, spletne ankete, kombinirane načini, internetno zbiranje podatkov, metode raziskovanja, panel, umetna inteligenca.
Raziskovalci (16)
Organizacije (2)
Povzetek
Anketno raziskovanje je v svojem kratkem razvoju postalo ena osrednjih komponent sodobnega sociološkega in širšega družboslovnega raziskovanja. Ob tem se je hitro razvijalo in delilo na številna pod-področja, kot so vzorčenje v anketah, kognitivni procesi odgovarjanja, veljavnost/zanesljivost merjenja, neodgovori, manjkajoči podatki itd. Intenzivno se je tudi prilagajalo spremembam v družbi, predvsem dinamiki informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT). Posebej prelomno spremembo je prinesel internet, ki preobraža anketno raziskovanje v proces, podprt z IKT, kjer prevladuje zbiranje podatkov brez anketarja in brez papirja.
Predlagani projekt bo proučil neizkoriščene potenciale IKT za nadaljnjo preobrazbo znanstveno raziskovalnih anket v družboslovju v naslednjih smereh:
1. Potenciali in učinki integracije IKT pri optimizaciji izdelave anketnega vprašalnika (npr. avtomatizirano testiranje in evalviranje vprašalnika v realnem času) ter procesa odgovarjanja (npr. nadzor kakovosti odgovorov v realnem času). V ta namen bodo kombinirani arhivski podatki (meta-analize preteklih anket) in tekoči podatki (meta in parapodatki) ter metode umetne inteligence, podatkovno rudarjenje in strojno učenje.
2. Raziskovanje možnosti integracije računalniško podprtih vprašalnikov na novejših napravah (mobilni telefoni, internetna TV) ter možnosti za razvoj standardiziranega prilagajanja vprašalnikov različnim napravam in načinom anketiranja.
3. Vzpostavitev prototipnega nacionalnega reprezentativnega panela respondentov, kjer bo IKT optimalno integrirala različne načine anketiranja. V tem okviru bodo hkratno in celovito obravnavani tudi sorodni problemi (stopnje sodelovanja, kombiniranje načinov anketiranja, optimiziranje kakovosti podatkov).
Raziskovalna skupina, prijaviteljica s Fakultete za družbene vede UL, je pionirska skupina (od leta 1996) na področju metodologije spletnega anketiranja v svetu, prepoznavna po osrednjem globalnem portalu (WebSurveyMethodology - WebSM.org), po nagradah, vabljenih/plenarnih predavanjih, publikacijah in koordinaciji okvirnega projekta EU. Tudi sodelujoči Laboratorij za umetno inteligenco Instituta Jožef Stefan je globalno uveljavljena skupina na področju umetne inteligence, strojnega učenja in podatkovnega rudarjenja. Predlagani projekt bo omogočil slovenski skupini lastne empirične raziskave in s tem utrjevanje položaja v znanstveni skupnosti, saj pričakujemo, da bodo rezultati globalno pomembni in odmevni.
Raziskovanje bo potekalo v tesnem sodelovanju z najpomembnejšimi institucijami tega področja, posebej z vodilnimi akademskim spletnimi paneli v Evropi (CenterData, Nizozemska) in v ZDA (Stanford University). Raziskovanje bo v stalni interakciji tudi z drugimi osrednjimi evropskimi projekti na tem področju, kjer imajo predlagatelji aktivno/partnersko vlogo: Evropska družboslovna raziskava (ESS), COST akcija (IS1004) WEBDATANET in Internet Survey Methodology Workshop.
Rezultati raziskave bodo posebej pomembni za Slovenijo, saj vzpostavljajo prototip reprezentativnega panela, ki bo v celovito optimiziral integracijo IKT v anketni proces. Tovrsten panel bo postavil Slovenijo med najbolj napredne države na področju raziskovanja anketnega procesa. Obenem bo prinesel tudi prelomno spremembo za izvedbo znanstvenih družboslovnih anket, saj bo vzpostavil osnove za trajno raziskovalno infrastrukturo, ki bo omogočala kakovostno in cenovno bistveno bolj učinkovito izvajanje družboslovnih anket.
Stranski produkt projekta bo nadgradnja odprtokodnega spletnega orodja za anketiranje 1KA.si, ki ga že uporabljajo številni akademski raziskovalci in uradne inštitucije (IVZ, SURS) ter številni drugi domači in tuji uporabniki. Nekatere rezultate bo mogoče nadgraditi tudi v morebitne inovativne poslovne projekte (spin-off podjetja).
Pomen za razvoj znanosti
Rezultati so pomembno prispevali k novim spoznanjem na področju metodologije spletnega anketiranja in anketne metodologije nasploh. Projekt je namreč obravnaval najbolj aktualne probleme spletnega anketiranja. Prispevki izhajajo iz predloga projekta in so naslednji: • Projekt obravnava pristop k celoviti integraciji IKT v anketni proces v družboslovju. V tem okviru je bila obravnavana uporaba spletnih anket tudi v širšem kontekstu: raba v online forumih, povezava s stroški, povezava z drugimi načini anketiranja (npr. telefon). • Izdelani so bili napredni algoritmi za podporo pripravi anketnih vprašalnikov ter inteligentni sistemi nadzora kakovosti v procesu zbiranja podatkov, kar postavlja nove mejnike pri proučevanju kakovosti anket v najširšem smislu. • Narejen je pomemben korak k integriranim sistemom anketnega procesa, ki temeljijo na celovitem in centraliziranem procesiranju, ki bo vse bolj nižalo stroške za spletne anket, hkrati pa bo večalo kvaliteto podatkov. • Prvič so bili sistematično definirani in obdelani vsi indikatorji prekinitve in kompletnosti izpolnjenega vprašalnika. • Zelo pomemben prispevek je identifikacija posegov in standardov za izvajanje spletnih anket na mobilnih napravah. Anketa na mobilni napravi mora namreč upoštevati določena načela prilagajanja (responsive design). • Projekt prinaša preliminarni vpogled v izvedljivost vzpostavitve spletnega panela v Sloveniji, ker je – po pričakovanjih – preliminarna stopnja pripravljenosti razmeroma nizka, zato lahko pričakujemo stopnje pod 20%. • Rezultati projekta so izčrpno in sistematično predstavljeni v monografiji Web Survey Methodology (2015), za katero bi lahko rekli, da je pravzaprav prvo znanstveno delo, ki je obravnavalo vse vidike procesa spletnega anketiranja. • Projekt je utrdil tudi spletno mesto WebSM, ki je osrednji globalni vir znanstvene infrastrukture s tega področja.
Pomen za razvoj Slovenije
Kot prvo velja poudariti, da je projekt skladen s prioritetnim sklopom informacijsko komunikacijskih tehnologij, ki ga je določila Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije na osnovi nacionalnih raziskovalnih prioritet. Projekt – poleg globalnih ciljev znanstvene odličnosti - izrazito izpostavlja tudi nacionalno komponento, in to v dveh vidikih. Prvi vidik je splošno večanje prepoznavnosti slovenske znanosti: • Raziskovalna skupina, ki se na področju spletnega anketiranja uveljavlja že od leta 1996, je s tem projektom dodatno utrdila svoj vlogo. Predstavlja torej – v družboslovju in sociologiji morda ne tako pogost primer – slovensko raziskovalno skupino, ki je na tem področju ena vodilnih v svetu. • Rezultati se umeščajo tudi v širši okvir projektov Fakultete za družbene vede in imajo pomembno komplementarno vlogo. V prvi vrsti gre za sinergijo in izpostavljanje vloge slovenskih raziskovalcev pri sodelovanju v Evropski družboslovni raziskavi (ESS), v COST akciji WEBDATANET ter v aktivnostih Internet Survey Workshop. Ravno tako se rezultati vključujejo v smislu podpore številnim vsebinskim projektom, ki uporabljajo spletne ankete. • Rezultati dodatno povečujejo prepoznavnost – in slovensko lokacijo – osrednjega spletnega mesta za to področje: WebSM (Web Survey Methodology – http://websm.org). Na drugi strani pa rezultati projekta uporabnikom v javnem in zasebnem sektorju prinašajo pomembne izboljšave anketnih procesov z optimizacijo stroškov in kakovosti zbiranja podatkov. Vključitev prototipnih rešitev v odprtokodno aplikacijo 1KA namreč omogoča neomejen in širok doseg. Aplikacija ima že več kot 20,000 registriranih uporabnikov in preko nje se letno izpolni več kot milijon anketnih vprašalnikov. Poleg anket na spletnem mestu www.1ka.si, ki se seli v oblak na ARNES, hitro naraščajo tudi lastne inštalacije odprtokodne aplikacije s strani podjetij, kjer o nadaljnjem obsegu uporabe seveda nimamo več vpogleda. Slovenski uporabniki na eni strani s tem prihranijo precej sredstev, na drugi strani pa imajo na voljo nadvse napredne metodološke rešitve. Aplikacija omogoča integracijo v katerokoli orodje (CMS; CRM; ipd.) in v teku so že nekatere prilagoditve (npr. WP). Aplikacija je tudi primerna in odprta za določene pristope k njenemu trženju. Sama raziskovalna skupina zaradi akademske orientacije neposredno sicer nima tovrstnih ambicij.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2011,
2012,
2013,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2011,
2012,
2013,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
