Projekti / Programi
Etika hendikepa : socialne identitete ljudi z ovirami v teoriji in praksi socialnega dela
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.07.00 |
Družboslovje |
Kriminologija in socialno delo |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S214 |
Družboslovje |
Družbene spremembe, teorija socialnega dela |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.09 |
Družbene vede |
Druge družbene vede |
Etika hendikepa; socialne identitete; biološka in socialna reprodukcija oseb z ovirami; ovire in podpore v socialnodelovni teoriji in praksi; etika skrbi; socialno vključevanje in kohezivnost; intersekcijska analiza vključujoč spol, etničnost in hendikep.
Raziskovalci (6)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
22929 |
dr. Liljana Rihter |
Kriminologija in socialno delo |
Raziskovalec |
2011 - 2014 |
619 |
| 2. |
29374 |
dr. Ana Marija Sobočan |
Kriminologija in socialno delo |
Raziskovalec |
2011 - 2014 |
359 |
| 3. |
04998 |
dr. Mirjana Ule |
Sociologija |
Raziskovalec |
2011 - 2014 |
876 |
| 4. |
24374 |
dr. Špela Urh |
Kriminologija in socialno delo |
Raziskovalec |
2011 - 2012 |
108 |
| 5. |
00317 |
dr. Darja Zaviršek |
Kriminologija in socialno delo |
Vodja |
2011 - 2014 |
1.147 |
| 6. |
23048 |
dr. Jelka Zorn |
Kriminologija in socialno delo |
Raziskovalec |
2011 - 2014 |
265 |
Organizacije (2)
Povzetek
Raziskovalni projekt je diskurzivna in intersekcijska analiza socialnih identitet ljudi z ovirami in teoretska implikacija etike hendikepa v socialnem delu. Raziskava definira etiko hendikepa kot razumevanje izkušenj oviranosti iz perspektive samih ljudi z ovirami in razumevanje medsebojnega učinkovanja telesa kot materialnega dejstva, identitete kot družbeno konstruirane in hendikepa kot kontekstualizirane izkušnje. Zanimalo nas bo, kako spol, etničnost in dominantni diskurzi s področja socialnega dela, socialnega varstva in socialne politike učinkujejo drug na drugega in kakšne socialne identitete hendikepa proizvajajo. Raziskava se bo osredotočila na tista področja, ki so ostala v dosedanjem raziskovanju tega področja neraziskana, včasih celo tabuizirana. To sta biološka in socialna reprodukcija ljudi z ovirami. Pri biološki reprodukciji nas bodo zanimale oblike zatiranja in oblike podpore. Med prve spadajo: prisilne in sterilizacije brez informiranega pristanka, uporaba instituta odvzema poslovne sposobnosti in njegov vpliv na reproduktivne pravice žensk, uporaba medicinske reproduktivne tehnologije za selektivne abortuse in diskurz defekta v reproduktivni medicini. Med oblikami podpore pa bomo raziskovali: oblike podpore oviranim ljudem za starševstvo, podpore za otroke z ovirami in oblike formalnega in neformalne skrbstvenega dela bodisi za ovirane ali oviranih za druge ovirane osebe. Biološka reprodukcija je povezana z vprašanjem, v kolikšni meri so ljudje z ovirami in predvsem intelektualno ovirani še danes infantilizirani kot osebe, ki ne morejo in ne smejo imeti družinskega življenja. Na področju socialne reprodukcije nas bo zanimala udeleženost ljudi z ovirami v plačani in neplačani zaposlitvi, v oblikah hibridnih zaposlitev in vpliv, ki ga ima delo na njihova življenja s poudarkom na konceptu vključevanja in kohezivnosti. Raziskava bo ugotovila, ali tudi v Sloveniji etika dela omogoča ljudem z ovirami, da prevzemajo predvsem različne oblike neplačanih zaposlitev, medtem ko se na področju plačane zaposlitve nadaljuje njihova prekernost, odpuščanje in premestitve na segregirana delovna mesta. Z intersekcijsko analizo bo raziskava upoštevala izkušnje pripadnikov etničnih manjšin z ovirami, ki potrebujejo kontinuirano skrb in tiste, ki so dajalci skrbi, izkušnje oviranih žensk in moških na področju plačanega in neplačanega dela, izkušnje oviranih žensk na področju reproduktivnih pravic ter izkušnje žensk in moških z ovirami v zvezi z družinskim življenjem.
Raziskava bo interdisciplinarna (predvsem medsektorska ) in primerjalna in bo slovensko situacijo vpela v širši kontekst regije, Evrope in sveta, saj so trendi na področju etike hendikepa globalni, zanimive pa so njihove lokalne izpeljave. Raziskava bo razvila pri nas slabo uveljavljeno perspektivo življenjskega poteka (life-course perspective), ki poudarja pomen takšnih strokovnih intervencij, ki bodo pozorne na kvaliteto posameznikovega življenja v dolgem časovnem obdobju. Raziskava bo upoštevala analitične kategorije kot so spol, starost, etnična pripadnost ali druge osebne okoliščine, ki vplivajo na konstrukcijo socialnih identitet ljudi z ovirami. Etika hendikepa je skupaj z intersekcijskim pristopom teoretično izhodišče pa tudi metoda proučevanja. Z njo bomo v raziskavo podrobno analizirali vprašanje biološke in socialne reprodukcije oviranih ljudi. Teoretska analiza bo dopolnjena z vplivom, ki jo ima teorija na socialne politike na tem področju in na razvoj strokovnih pristopov. Služila bo tudi pregledu področij, kjer se danes kršijo pravice oviranih utemeljene v Konvenciji ZN o pravicah ljudi z ovirami.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskovalni projekt ima vpliv na družboslovne in naravoslovne znanosti. Ker sama raziskava sega v znanstveno polje tim. študijev hendikepa (disability studies), gre za razvoj tega znanstvenega področja in posredno tudi naslednjih: 1. Vpliv na socialno delo, medicino, psihologijo, fizioterapijo, specialno pedagogiko, arhitekturo in urbanistiko. Raziskava je razvila in/ali v slovenski prostor prenesla znanstvene teorije, ki vplivajo na to, kako zgoraj omenjene discipline in stroke razumejo različne telesne, senzorne in intelektualne ovire in kako se lahko s sodobnejšim razumevanjem hendikepa, le-ta zmanjša in celo ukine (teorije prostora, ki poudarjajo pomen 'univerzalnega oblikovanja'; teorije vključevanja; diverzitete; teorije socialne konstrukcije telesa; teorije spola v presečišču s hendikepom; teorije skupnostne skrbi; teorije neodvisnega življenja; teorije deinstitucionalizacije; stigme; identitete; etike hendikepa;). S pomočjo novih teoretskih konceptov lahko strokovna praksa v zgoraj omenjenih disciplinah postane del sistemskih sprememb, njim pa bodo nujno sledile zdravstvene in socialne politike ter zakonodajne spremembe. Opravljena raziskava naj bi vplivala na spremembo odnosa med strokovnjaki in ljudmi z oviro (preko visokošolskega usposabljanja strokovnjakov) in s tem na zmanjšanje zgodovinskih razmerij moči, ki v temelju določajo zdravstvene in socialne sisteme v postsocialističnih državah (strokovnjak, ki ima vednost in uporabnik, ki ima izkušnjo). Rezultati raziskave imajo pomen za naštete znanstvene discipline, saj ponujajo možnost prevrednotenja odnosa do hendikepa na osebni ravni (odnos do »drugačnosti«; refleksija »drugačnosti« kot rasističnega koncepta; premislek o konceptu empowerment-a ali opolnomočenja; zagovorniške drže;). Pokažejo na hibridnost identitetnih pozicij (večanje števila ljudi z ovirami, ki so obenem tudi strokovnjaki in raziskovalci). Obenem pa je raziskava pokazala tudi na hendikep, ki je posledica socialnih neenakosti na strukturni ravni (ne-možnost izobraževanja, zaposlovanja, nedostopnost tehničnih pripomočkov za nižje socialne sloje; pomen fizične prilagoditve v ruralnem okolju; pomen jezikovnih prilagoditev strokovnjakov in strokovnjakinj; prilagoditve v javnem prevozu in neprofitne stanovanjskih možnosti;). 2. Vpliv na sociologijo, zgodovino, pravne vede, antropologijo Tudi druge družboslovne znanosti kot so sociologija, antropologija in zgodovina se danes ukvarjajo vse bolj z vprašanjem zgodovinske konstrukcije »zdravega« telesa v različnih kontekstih in zgodovinskih obdobjih. Pričujoča raziskava je doprinos k tem teoretskim naprezanjem. Tudi za današnje pravne vede je vprašanje pravno-formalnega položaja oviranih, zlasti intelektualno oviranih, velik izziv. V pravno-formalnem smislu se osebam brez poslovne sposobnosti (ta je oviranim pogosto odvzeta, še zlasti v postsocialističnih državah za razliko od zahodnih držav in severne Amerike) odreka nekaj temeljnih pravic, ki jih ima odrasli subjekt (pravica do volitev, poroke, starševstva itd.). Raziskovalni projekt zagovarja tisto smer v pravnih znanostih, ki poudarja preseženost ohranjanja oviranih pravnoformalno v položaju nedoletnih oseb (s podaljšano roditeljsko pravico na primer). 3. Prisotnost slovenskih znanstvenikov v mednarodnem prostoru Na tem področju je raziskovalni projekt dosegel ali celo presegel svoj namen, saj smo v njegovem okviru organizirali odmeven znanstveni simpozij in uredili prvo številka znanstvene revije Socialno delo v angleškem jeziku z več kot polovico tujih avtorjev znanstvenih člankov. S tem smo dokazali, da ne drži, kot trdijo nekateri zahodni znanstveniki, da študije hendikepa v postsocialističnih državah ne obstajajo. Obenem je raziskovani tim spodbudil razvoj študij hendikepa po drugih državah Vzhodne Evrope, saj smo k razvoju študij hendikepa spodbudili znanstvenike po državah nekdanje Jugoslavije, kjer te znanstvene discipline niso poznali.
Pomen za razvoj Slovenije
Projekt ima velik pomen za razvoj Slovenije. Ta je ena od držav, ki je podpisala ne samo Konvencijo Združenih narodov o pravicah ljudi z ovirami (čeprav s temeljnimi prevajalskimi napakami), temveč tudi opcijski protokol, ki je za države zavezujoč kot temeljni mednarodni dokument na področju človekovih pravic oviranih. Slovenija mora podpisano implementirati v praksi. Implementacija Konvencije v Sloveniji je skromna in počasna, raziskovalni projekt pa je z raziskovalnimi rezultati pokazal na številne pomanjkljivosti in pokazal, kje morajo državne institucije na tem področju narediti temeljitejše spremembe. Med najpomembnejšimi raziskovalnimi ugotovitvami, ki so pomembne za implementacijo mednarodnega dokumenta v Sloveniji so: področje segregiranih delovnih mest in zniževanje števila zaposlenih oviranih; področje okupacijske narave zaposlitev intelektualno oviranih, ki pogosto ne opravljajo opravil, ki bi dosegala njihove intelektualne sposobnosti; problem kontinuirane socialnovarstvene institucionalizacije oviranih; področje nasilja nad hendikepiranimi ženskami, ki brez možnosti prostorske osamosvojitve trpijo nasilje v zasebnem prostoru; slaba usposobljenost medijev, ki pokrivajo teme nasilja; problemi otrok z ovirami v rejništvu in problemi hendikepiranih oseb med romsko etnično manjšino; povečanje terciarnega izobraževanja med hendikepiranimi študenti in vprašanje ovir, s katerimi se soočajo. Vse to so tudi področja, ki jih pokriva Konvencija in za katere se pričakuje, da na nacionalni ravni pride do izboljšanja sedanjih rezultatov. Glavni implementatorji Konvencije, ki bodo uporabljali raziskovalne podatke so: MDDSZEM, Direktorat za invalide; Socialna zbornica, Skupnost centrov za socialno delo, Skupnost socialnovarstvenih zavodov, Zavod za šolstvo, univerze in Ministrstvo za izobraževanje, visoko šolstvo in šport, centri za socialno delo, občine, zavodi za zaposlovanje, institucije , ki se ukvarjajo z vseživljenjskim učenjem itd. Kvantitativni in kvalitativni raziskovalni podatki, ki so javno dostopni kot rezultat raziskovalnega projekta, jim bodo v korist. Če povzamemo, ima projekt pomen za slovenski prostor ker: -omogoča izboljšanje baz podatkov na področju oseb z različnimi ovirami; -spodbuja in podpira implementacijo Konvencije Združenih narodov o pravicah ljudi z ovirami; -spodbuja večjo socialno kohezivnost slovenske družbe; -spodbuja različne vidike načela socialnega vključevanja v slovensko družbo; -omogoča večjo vidnost ljudi z ovirami in boljše razumevanje njihovih življenjskih situacij iz perspektive uporabnikov; -spodbuja razvoj vključujočih oblik socialno delovne podpore za ovirane ljudi (na področju družine in zaposlovanja; za področje romskih otrok; otrok v rejništvu; oviranih študentov/tk ipd.); -spodbuja nediskriminarajoče medijske reprezentacije hendikepiranih. Raziskovalni podatki omogočajo primerjalno analizo na področju študij hendikepa s tujimi raziskavami. To je pomembno za razumevanje položaja Slovenije v širšem mednarodnem prostoru in za odgovor na vprašanje, kakšen je položaj hendikepiranih za razliko od nekaterih drugih evropskih in neevropskih držav. Znanstvene ugotovitve raziskovalne skupine so javno dostopne v reviji Socialno delo (dostopna tudi v angleškem jeziku; let. 53, št. 3-5, 2014), v zvočni knjigi mednarodnega simpozija Against Social Suffering: Social Work in Alliance with People with Disabilities in Times of Crisis (na spletu, 2013); v znanstvenem zborniku Nasilje nad ženskami v Sloveniji (poglavje o nasilju nad ženskami z ovirami, 2013) in v tujih znanstvenih zbornikih. S tem Slovenija uresničuje 4. točko Konvencije, ki zahteva, da države financirajo raziskave ne področju ljudi z ovirami.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2011,
2012,
2013,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2011,
2012,
2013,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
