Projekti / Programi
RECLING - Rekurzija in hierarhija kot temeljna načela človekovega jezikovnega znanja
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.05.00 |
Humanistika |
Jezikoslovje |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.02 |
Humanistične vede |
Jeziki in književnost |
Raziskovalci (2)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
31176 |
dr. Penka Stateva |
Jezikoslovje |
Raziskovalec |
2011 - 2013 |
0 |
| 2. |
31177 |
dr. Artur Stepanov |
Jezikoslovje |
Vodja |
2011 - 2013 |
0 |
Organizacije (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Razisk. organizacija |
Kraj |
Matična številka |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
1540 |
Univerza v Novi Gorici |
Nova Gorica |
5920884000 |
0 |
Pomen za razvoj znanosti
V zadnjih desetletjih sta teoretična in eksperimentalna veja raziskovanja naravnega jezika tradicionalno potekali vzporedno, vendar sta se na žalost redko srečali, vsaka pa je nudila svojo raven podatkov za opis in analizo. Glavni razlog za to so ontološke razlike med teoretičnimi koncepti, ki so bili oblikovani, da bi naslovili osnovna vprašanja o tem, kaj sestavlja znanje človeškega jezika, in med lastnostmi jezika, ki jih lahko dejansko opazujemo v psihologiji jezika, ta pa, kot rezultat, neposredno ne sovpadajo z vzpostavljenimi teoretičnimi konstrukti. Relevantnost naše študije je v tem, da smo uskladili obe domeni raziskovanja jezika v koherentno celoto, v pomembno domeno raziskovanja, tj. rekurzija v jeziku. In zlasti, ugotovili smo, da ima pomemben koncept karakteriziranja hierarhične strukture (tj. samopodobnost in z njo povezani pojmi, npr. nadzorovanje, s-poveljevanje) pomembno psiholingvistično vlogo, saj se človeški možgani na samopodobnost med procesiranjem jezikovnih informacij občutljivi (in se nanjo odzivajo). Drug inovativen vidik te raziskave je, da smo pokazali občutljivost možganov na označevalce rekurzivnosti v jeziku ter s tem pokazali, da je jezik naravni objekt skupaj z drugimi manifestacijami rekurzivnosti v drugih delih naravnega sveta in splošne kognicije (tj. struktura snežink, krvožilni sistem). Pričakujemo, da končna karakterizacija rekurzije v jeziku sledi iz enakih osnovnih načel, ki vključujejo rekurzijo v drugih domenah v naravi. Ta študija je korak k razumevanju teh načel. Študija hkrati prispeva k mlademu polju slovanske psiholingvistike, ki se je začela v okviru kognitivnih znanosti razvijati šele nedavno, v nasprotju s eksperimentalnimi študijami, ki se osredotočajo na druge jezikovne skupine. Vzpostavili smo kontekst za nadaljnje študije slovanskih jezikov iz tega vidika, kar hkrati krepi manjkajočo medjezikovno dimenzijo v študiju jezika in kognicije. V širšem kontekstu ta projekt prispeva k dolgotrajnem cilju razvijanja našega razumevanja tega, kako ljudje uporabijo jezik za strukturiranje svojih misli. In še pomembneje, v kolikor je jezik del naše splošne kognicije, ta študija prispeva k razumevanju kreativne kapacitete ljudi, kar je resnično edinstvena lastnost, ki nas razlikuje od ostalih živali, in vodi k večjemu cenjenju vrednosti človeka. Poleg teoretične vrednosti je pridobljeno znanje ključno za razvijanje komercialnih aplikacij sodobnih jezikovnih tehnologij, kot sta strojno prevajanje in interakcija ljudi in računalnikov, razumevanje jezikovnih patologij pri odraslih in zelo zgodaj ter vzpostavljanje boljših izobraževalnih praks.
Pomen za razvoj Slovenije
Interdisciplinarni kognitivni pristop znanosti jezika, ki razume podatke jezikovne performance kot del domene naravnih fenomenov, je novo in hitro razvijajoče se področje znanstvenih raziskav v Evropi in preostanku sveta. Oblikuje se s pomočjo uspehov v kognitivni znanosti in eksperimentalnih disciplinah (npr. sodobno slikanje možganov), pa tudi u napredkom v formalni jezikovni teoriji. Ta trenutek pristop nabira moč, ki bo določila njegov razvoj v prihodnosti. Naš projekt je tako odziv na trenutno situacijo, ki zahteva nova vprašanja, kot odziv na napredek v zgoraj omenjenih posameznih področjih raziskovanja in služi kot sredstvi za vzpostavitev vodilne vloge Evrope v tem polju. S tem projektom so slovenski raziskovalci vzpostavili svojo pozicijo v tem nastajajočem polju inovativne znanosti in postavili visok standard za raziskave v prihodnosti. Širjenje rezultatov tega projekta s slovensko znanstveno skupnostjo je bil eden izmed pomembnih ciljev, saj se skupina trudi, da bi popularizirali polje, pa tudi zato, da bi ustvarili širše možnosti za lokalna interdisciplinarna sodelovanja. Del naših rezultatov je bil objavljen v okviru Slovenskega slavističnega kongresa 2013, ki je združil raziskovalce iz različnih humanističnih področij in raziskovalnih ustanov v državi. V okviru kongresa smo izvedli predstavitev »Agrement errors in Bulgarian: a corpus study«. Rezultati projekta so bili vključeni v naše pedagoško delo v okviru redno izvajanih predavanj pri predmetih Skladnja in Psiholingvistika na programih prve in druge stopnje Slovenistika na UNG. Uspešni smo bili pri spodbujanju interesa študentov za izvajanje izvirnega raziskovalnega dela. Ena izmed raziskav, in sicer »Primerjava preference priklopa polno razvitih in reduciranih odvisnih stavkov v slovenščini«, je vključevala delo študenta prvega letnika Slovenistike 2. stopnje, Francija Vaupotiča. Študentka Univerze v Ljubljani Jasna Čakarun (študentka programov Rusistika in Anglistika) ter študent druge stopnje Slovenistike UNG Calum Riach, sta trenutno v zadnjih fazah nastajanja njunih diplomskih nalog, in sicer pod mentorstvom glavnega raziskovalca. Obe njuni temi, »Psiholingvistični označevalci premika k-prilepkov: primer ruščine« in »Procesiranje neargumentnih k-zvez v strategiji aktivnih vrzeli«, sta v svojem bistvu povezani z učinki procesiranja rekurzivnih k struktur v domeni skladenjskega premika in kažeta na vpliv, ki jih ima projekt na mlajšo akademsko skupnost. Projekt je ob tem prispeval k utemeljevanju skupine Jezik in kognitivne znanosti na Raziskovalnem centru za humanistiko UNG, ter hkrati Slovenije, kot partnerja v mednarodnih sodelovanjih v psiholingvistiki, ki imajo potencial za prispevanje izdelave akademske politike. Projekt je okrepil profesionalno mreženje in možnosti sodelavcev za predstavljanje rezultatov svojega dela. Verjamemo, da prvi psiholingvistični projekt na UNG, ki je bil financiran s stani ARRS, prispeva k utemeljevanj UNG kot edinega slovenskega partnerja v mednarodnem jezikovnem konzorciju, ki je pred kratkim pridobil 5 milijonov evrov sredstev v okviru “ATHEME: Advancing the European Multilingual Experience” znotraj 7. okvirnega projekta EU.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2012,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
