Projekti / Programi
Razvoj visokošolskih izobraževalnih sistemov in trga delovne sile - sociološka perspektiva
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.03.00 |
Družboslovje |
Sociologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S210 |
Družboslovje |
Sociologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.04 |
Družbene vede |
Sociologija |
trg dela, kompetence, visoko šolstvo, sociologija profesij
Raziskovalci (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
24382 |
dr. Samo Pavlin |
Sociologija |
Vodja |
2010 - 2012 |
0 |
Organizacije (1)
Povzetek
Ta postdoktorski projekt načrtuje pojasniti vlogo visokošolskih sistemov pri razvoju profesionalnega znanja. Na podlagi klasičnih in sodobnih socioloških teorij ter nekaterih najpomembnejših evropskih raziskovalnih projektov povezanih z merjenjem znanja, projekt presega raziskovanje kratkoročne priprave visokošolskih diplomantov na vstop na trg dela in zasedbo delovnih mest. Usmerja se v proučevanje kompleksne tranzicije na trg dela in razvoj kariere.
V tem okviru se projekt osredotoča na štiri povezana vprašanja, ki predstavljajo njegove temeljne raziskovalne cilje:
(1) Kakšna je vloga visokošolskih sistemov izobraževanja in sistemov usposabljanja pri razvoju profesionalne ekspertize?
(2) Kako razvoj kompetenc v izobraževanju najbolje dopolniti z učenjem pri delu in s kariernim razvojem?
(3) Kako znanje o razvoju kompetenc uporabiti pri zagotavljanju prepustnosti in transparentnosti med poklicnim, strokovnim in visokošolskim izobraževanjem ter komplementarnimi poklici obeh sistemov, ki živijo v svetu dela?
(4) Kateri je najboljši znanstveni odgovor na te trende v obstoječih socioloških teorijah?
Projekt bo privedel do naslednjih rezultatov:
a) Končno poročilo za visokošolsko skupnost v Sloveniji in Evropi.
b) Štirje znanstveni članki. Ti članki bodo v času trajanja projekta napisani kot delovni članki in v pdf. formatu objavljeni na spletni strani. Strokovnjaki iz mednarodnih mrež projekta Reflex bodo podali svoje strokovne predloge še preden bodo članki objavljeni v mednarodnih publikacijah.
c) Znanstvena monografija za slovensko visokošolsko skupnost. Ta monografija bo povezala in razširila znanstvene članke v celovito enoto približno 200 strani, vključevala pa bo pravo ravnovesje med teoretičnim in empiričnim delom.
d) Integracija rezultatov s sorodnimi projekti v Sloveniji in EU.
e) Serija javnih objav v slovenskem tisku.
Temeljni metodološki koraki v obdobju dveh let so naslednji:
1) Pregled literature in podatkovnih baz;
2) Multivariatna analiza in razvoj metodologije, ki vključuje analize in agregacije podatkov, povezanih z visokošolskimi sistemi iz raziskav Reflex (6. OP) in Hegesco (Erasmus) ter podatkovne baze Ankete o delovni sili;
3) Polstrukturirani evalvacijski intervjuji z 10 delodajalskimi organizacijami in 10 predstavniki visokošolskega izobraževanja v Sloveniji;
4) Integracija rezultatov: priprava projektnih rezultatov.
Vsebinsko relevantnost projekta lahko opišemo preko naslednjih sklopov:
1) Razvoj sociološke teorije in sociologije profesionalnih skupin s perspektive razvoja visokošolskega izobraževanja;
2) Projektni fokus: razvoj kompetenc in odnos med profesionalnim znanjem in splošnimi kompetencami;
3) Metodološki poudarek in ogrodje kvalifikacij;
4) Poudarek na potrebah menedžmenta visokošolskih institucij;
5) Upoštevanje povezave med metodologijo merjenja spretnosti in izdelave politik;
6) Diseminacija in povezovanje projektnih rezultatov z evropsko znanstveno skupnostjo.
Glavna hipoteza v tem postdoktorskem projektu torej predpostavlja, da je dejanska vloga visokošolskih institucij (pa tudi institucij poklicnega in strokovnega izobraževanja) pri razvoju profesionalno relevantnih kompetenc omejena v primerjavi s socialno-biografskim ozadjem, učinkom “certificiranja”, ugledom, predhodno izobrazbo. Vloga visokošolskih institucij pri razvoju kompetenc se tudi značilno razlikuje glede na področja študija, sektorje in države.
Pomen za razvoj znanosti
Projekt smo zaključili z ugotovitvijo, da v slovenskem visokošolskem prostoru na karierni uspeh visokošolskih diplomantov izrazito vplivajo dejavniki, ki niso neposredno v domeni izobraževalnega kurikula, temveč se navezujejo z relevantnimi delovnimi izkušnjami kot tudi drugimi dejavniki. Zato bi bilo potrebno proučevanje na tem področju povezati z vprašanji in razvojem usmeritev, kaj lahko stori visokošolski sistem za zaposljivost svojih diplomantov. Predpostavke razvoja visokošolskih sistemov so naslednje:
prvič, ugotovi naj, kako bi bilo možno izboljšati kvaliteto visokošolskih predavanj in kako iskati povezave med teorijo in prakso;
drugič, visokošolski sistem naj posebno pozornost nameni usposabljanju visokošolskih učiteljev, saj ti pomembno vplivajo na zaposljivost svojih diplomantov. Po vzoru nekaterih visokošolskih institucij doma v in svetu bi lahko nekateri visokošolski učitelji delovali kot mentorji pri iskanju zaposlitev, pri čemer bi karierni centri nudili bolj administrativno kot strokovno oporo;
tretjič, ugotovitev, da zahteven študijski program ne vpliva na karierni uspeh bi bilo potrebno natančneje raziskati – še posebno zato, ker v evropskih državah zahtevnost študija pozitivno vpliva na zaposljivost. Predpostavljamo, da sta možni razlagi dve. Prva je povezana z nizko absorbcijsko sposobnostjo znanja slovenskih organizacij. Druga pa kaže v smeri zmanjšane količine časa, ki bi ga diplomanti sicer namenili za pridobivanje relevantnih delovnih izkušenj;
četrtič, ocene v visokošolskem sistemu bi bilo smiselno povezati s pridobivanjem relevantnih delovnih izkušenj. Relevantne delovne izkušnje imajo namreč močan vpliv na karierni uspeh, prizadevanje za visoke ocene pa ne. Poleg tega bi bilo smiselno študente opozoriti, da je vredno opravljati tisto delo, ki je povezano s področjem študija, četudi so kratkoročni zaslužki lahko tudi nižji;
petič, natančno bi bilo potrebno raziskati logiko razvoja med profesionalnimi in splošnimi kompetencami ter na tej podlagi razlikovati med kratkoročno in vseživljenjsko pripravo diplomatov na svet dela;
šestič, visokošolske institucije bi morale sistematično vzpostavljati stik z delodajalci tako v smislu informiranja o tem, kaj lahko od programov in diplomatov pričakujejo, kot tudi pri skupnem oblikovanju študijskih programov in delovne prakse.
Raziskovalni projekt je s pripravo treh znanstvenih monografij (kot edini avtor in kot so-avtor), organizacijo dveh mednarodnih konferenc, uredništvom posebne številke mednarodne SSCI revije (objava bo v 2013/2014), ter vključitvijo v mednarodne projekte iz podobne tematike opozoril, da razvoj teorije nujno potrebuje močnejšo vez z empiričnim delom – le to umešča sociološko teorijo izobraževanja in zaposlovanja v osprednje razvoja aktualne problematike zaposlovanja.
Pomen za razvoj Slovenije
Pomen zaposlovanja in zaposljivosti visokošolskih diplomantov v Sloveniji in EU z gospodarsko krizo močno narašča. Raziskovalni rezultati in vprašanja v tem projektu predstavljajo referenčno točko za razvoj in integracijo evropskih politik in direktiv. V tem okviru so rezultati podoktorskega projekta (knjige, konference, članki, …) pritegnili tako domačo kot mednarodno javnost. Podoktorski raziskovalec je tekom izvajanja projekta sodeloval pri nadaljnem razvoju mednarodne mreže DECOWE (Razvoj kompetenc v svetu dela in na področju izobraževanja) ter tudi na podlagi tega projekta pridobil mednarodni projekt Evropske komisije EMCOSU (Načini povezovanja med visokim šolstvom in gospodarstvom) ter se vključil v slovenski del mednarodne OECD raziskave PIAAC (Mednarodni program za pismenost odraslih).
S proučevanjem dejanskih in pričakovanih kompetenc visokošolskih diplomantov je projekt ponudil pomembna izhodišča za razvoj visokega šolstva v Sloveniji in EU tako v smislu organizacije kurikuluma z osredotočanjem na ustrezne učne metode, kot tudi v smislu postopkov za stalno spremljanje kvalitete visokošolskega izobraževanja.
V bodoče tako lahko pričakujemo nadaljni razvoj raziskovalnih modelov na tem področju od spodaj navzgor – tako po področjih študija in profesionalnih skupinah kot tudi po posameznih visokošolskih institucijah in študijskih smereh. Odličen primer, kako se tako raziskovanje obnese v praksi, ponuja Univerza v Kasslu, ki tovrstne študije opravlja za več kot 50 visokošolskih institucij v Nemčiji in pri tem sledi diplomantom eno, dve, pet in deset let po koncu študija. Te raziskave so bile pomembna referenčna točka v času izvajanja projekta.
Za slovenski sistem visokošolskega izobraževanja je namreč še posebno pomembno spremljati, kako naj razvoj izobraževalnih programov lovi ravnotežje med generičnimi ali profesionalnimi kompetencami. Prav tako se poraja osrednje vprašanje, v kakšni meri se bodo politike vseživljenjskega učenja in razvoja kariere okrepile v skladu z možno (de)regulacijo trgov dela, staranjem populacije in migracijskimi tokovi. To bi namreč okrepilo pričakovanja po večji veljavi kvalifikacijskih okvirov, ki naj bi transparentno podpirali dopolnjevanje ujemanja praktičnega in teoretičnega učenja ter s tem zagotavljali pravno formalni okvir prepoznavanja pridobljenih kompetenc.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2010,
2011,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2010,
2011,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
