Projekti / Programi
Zdravilne učinkovine s psihoaktivnim delovanjem in njihovi produkti razgradnje v postopkih čiščenja vod
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 1.08.00 |
Naravoslovje |
Varstvo okolja |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| B003 |
Biomedicinske vede |
Ekologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 1.05 |
Naravoslovne vede |
Zemlja in okolje |
zdravilne učinkovine s psihoaktivnim delovanjem; produkti razgradnje; čiščenje vode; okolje; ekotoksičnost.
Raziskovalci (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
27733 |
dr. Tina Kosjek |
Varstvo okolja |
Vodja |
2010 - 2012 |
0 |
Organizacije (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Razisk. organizacija |
Kraj |
Matična številka |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
0106 |
Institut "Jožef Stefan" |
Ljubljana |
5051606000 |
18 |
Povzetek
Zdravila so nepogrešljiv del sodobnega življenja, naraščanje njihove porabe pa je posledica napredka v zdravstvu, demografskih sprememb, pa tudi vse večje izpostavljenosti stresu, ki se pogosto odraža z vrsto duševnih sprememb. To prispeva k naraščajoči uporabi zdravil za zdravljenje duševnih motenj in bolezni, kot na primer antidepresivov, katerih predpisovanje v Sloveniji naraste za kar 15 % na letni ravni. Naraščajoča poraba se med drugim odraža z vse večjo obremenjenostjo okolja z ostanki psihoaktivnih zdravilnih učinkovin, katerih kroženje in učinki v okolju so v veliki meri še neraziskani.
Cilj predlagane podoktorske raziskave je preučiti vpliv, ki ga imajo ostanki zdravilnih učinkovin s psihoaktivnim delovanjem na okolje, pri čemer bo raziskava vključevala in združevala izsledke analizne kemije okolja, ekotoksikologije in ekotehnologije. Kot modelne zdravilne učinkovine v tej študiji bom izbrala štiri vodilne antidepresive, escitalopram, sertralin, paroksetin in fluoksetin, ter še štiri razširjena pomirjevala in uspavala, diazepam, bromazepam, alprazolam in zolpidem. Največja vrzel se kaže v poznavanju produktov razgradnje teh zdravilnih učinkovin, ki nastanejo bodisi tekom čiščenja na čistilnih napravah, bodisi v okolju. Prepoznavanje njihove identitete, kroženja in vpliva na okolje je ključnega pomena za pripravo celostne ocene tveganja zaradi prisotnosti ostankov zdravil v okolju, prinaša pa tudi nov izziv za čiščenje pitnih in odpadnih vod ter za njihovo ponovno uporabo. Zato bom v predlaganem projektu identificirala produkte razgradnje, nastale iz zdravilnih učinkovin s psihoaktivnim delovanjem, med simuliranimi procesi čiščenja odpadne ali pitne vode in v okolju. Nato bom ocenila prisotnost identificiranih produktov razgradnje, hkrati z izhodnimi zdravilnimi učinkovinami, v iztokih iz splošne in psihiatrične bolnišnice, na čistini napravi in v slovenskem vodnem okolju. Poleg tega bom primerjala ekotoksičnost posameznih spojin, torej izhodnih zdravilnih učinkovin s psihoaktivnim delovanjem in njihovih produktov razgradnje. Upoštevala bom tudi njihove potencialne interakcije, in sicer z določanjem ekotoksičnosti njihovih zmesi, ki nastanejo s simulacijo čiščenja. Ti podatki bodo uporabni kot osnova za oceno vpliva na okolje ostankov zdravilnih učinkovin s psihoaktivnim delovanjem. Rezultati predlaganega projekta bodo uporabni tudi za razvoj učinkovite in ekonomsko sprejemljive tehnologije za čiščenje vod, ki vsebujejo obstojna organska onesnažila, kot so na primer ostanki zdravilnih učinkovin.
Pomen za razvoj znanosti
Projektna naloga vključuje naslednje elemente izvirnosti, na osnovi katerih se bo razvijala stroka:
- Originalni analizni metodi za določanje uspaval / hipnotikov (diazepama, bromazepama in oksazepama) in antidepresivov (citaloprama, sertralina, fluoksetina in paroksetina) v vodnih vzorcih. Po literaturnih podatkih za bromazepam in oksazepam doslej še ni bila vpeljana tovrstna analitika.
- Ocena prisotnosti PaP v slovenskem vodnem okolju. V R Sloveniji je to prva raziskava, ki se ukvarja s psihoaktivnimi zdravilnimi učinkovinami kot onesnažili.
- Sklopitev različnih tehnologij čiščenja vod za izboljšanje eliminacije obstojnih zdravilnih učinkovin.
- Identifikacija doslej nepoznanih produktov razgradnje zdravil, ki nastanejo na čistilnih napravah ali v okolju, predstavlja tako v svetu kot v Sloveniji povsem novo dimenzijo raziskav na področju okoljskih znanosti. Ker so tovrstne raziskave izjemno zahtevne, tako iz vidika specifične opreme kot tudi potrebne ekspertize, so le redki laboratoriji, med njimi tudi Skupina za organsko analizno kemijo Odseka za znanosti v okolju (IJS), kos tej nalogi.
Podoktorski projekt povezuje področja analizne kemije, ekotehnologije in ekotoksikologije. Rezultati raziskave so izjemnega pomena za svetovno strokovno javnost, saj je to prva raziskava, ki se loteva preučevanja ostankov psihoaktivnih učinkovin v okolju na tako kompleksen način. Bistven poudarek je posvečen produktom transformacije psihoaktivnih učinkovin, o katerih doslej ni še domala nič znanega.
Rezultati projekta so objavljeni v štirih znanstvenih člankih, vseh iz skupine A1, in dveh poglavjih v monografski publikaciji, predstavljeni pa so bili na štirih mednarodnih konferencah. Glede na odmevnost tematike se pričakuje tudi visoka citiranost rezultatov podoktorske projektne naloge.
Pomen za razvoj Slovenije
V Sloveniji doslej še ni bilo raziskav, ki bi vključevale problematiko prisotnosti, kroženja in razgradnje antidepresivov, uspaval in pomirjeval v okolju. Ta zdravila se vse pogosteje uporabljajo, pa tudi zlorabljajo. Raziskava bo vplivala na ozaveščenost ljudi o razširjenosti ostankov zdravilnih učinkovin v okolju, pitni vodi, in o njihovi potencialni toksičnosti. V tem smislu smo v okviru projekta Z1-3677 nadaljevali s promocijo naših raziskav, tako v strokovno znanstvenih, kot tudi v bolj poljudnih krogih. To bo vplivalo na dvig splošne družbene zavesti o nevarnosti nepravilnega odlaganja zdravil in stimuliralo k ločevanju odpadkov. S članki, ki smo jih objavili v uglednih mednarodnih revijah, z referati na mednarodnih konferencah in z reševanjem okoljskih problemov, ki so pereči ne le za Slovenijo, temveč tudi v svetovnem merilu, promoviramo slovensko znanost in državo Slovenijo. O pomembnosti problematike priča nedavna raziskava, ki bazira na izsledkih naše študije, objavljene v reviji Water Research 46 (2012). Tako so švedski znanstveniki v bazen z ostriži dodali oksazepam in ugotovili, da so ribe kmalu postale agresivnejše, bolj asocialne ter požrešnejše. Raziskava je objavljena v reviji Science 15 (2013), (DOI: 10.1126/science.1226850) in citira naše delo. Agresivnost ostrižev je le eden izmed mnogih učinkov, ki jih lahko imajo ostanki zdravil na vodno okolje. Pričakujemo, da bodo rezultati projekta prešli uporabnost institucionalnih mej in bodo vplivali na prihodnje izboljšave zakonodaje tudi na nivoju EU.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2010,
2011,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2010,
2011,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
