Projekti / Programi
Zajemanje CO2 v geoloških medijih: kriteriji in pristop za izbiro lokacije kot odziv na klimatske spremembe
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 1.06.04 |
Naravoslovje |
Geologija |
Geokemija |
Raziskovalci (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
21543 |
dr. Tjaša Kanduč |
Geologija |
Vodja |
2010 - 2011 |
0 |
Organizacije (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Razisk. organizacija |
Kraj |
Matična številka |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
0106 |
Institut "Jožef Stefan" |
Ljubljana |
5051606000 |
18 |
Pomen za razvoj znanosti
Strukturno-geološke in geokemične raziskave fluidov ter njihova prostorska porazdelitev (geokemične karte) v velenjskem premogovnem bazenu so pomembne, ker smo s pomočjo le-teh dobili osnovne informaciji o primernosti premogovnega bazena za zajemanje CO2 ter nova spoznanja o transportnih procesih fluidov v premogovnem bazenu.
Tekom projekta smo prvič izvedli geokemične raziskave fluidov v povezavi s hidrogeokemičnimi raziskavami podzemnih vod (raziskave pliocenskega, triasnega in litotamnijskega vodonosnika) v velenjskem premogovnem bazenu. S temi raziskavami smo pridobili boljši vpogled v nastanek premogovnega bazena in fluidov (CO2 in metan) ter biogeokemičnih procesih (CO2 redukcija, metanogeneza in obarjanje) v sistemu plin-voda-karbonat, ki potekajo v premogovnih plasteh. Pliocenski in triasni vodonosnik predstavljata prav tako transportni medij za v vodi bolj topen ogljikov dioksid, ki se v primeru termodinamsko prenasičenega stanja izloča v obliki karbonatnih leč in žil v razpoklinskih conah v bližini prelomnih con. Ti sekundarno nastali karbonati dajejo pomembno informacijo o nastanku fluidov. Tekom projekta smo analizirali kalcitiziran les in karbonatne leče in tako pridobili nove informacije o nastanku premogovnega plina. S pomočjo hidrogeokemičnih podatkov podzemnih vod smo dobili pomembne informacije o izvoru in starosti podzemnih vod ter njeni kvaliteti. Tekom aplikativnega podoktorskega projekta je bila tudi vzpostavljena sodelava z Univerzo v Arizoni, Tucson, ZDA (bilateralni projekt ZDA-Sloveija 2012-2013, BI-US/12-13-039).
Raziskave fluidov (plinov in tekočin) v sedimentacijskih bazenih, njihovih transportnih poti in procesov so pomembne za zajemanje CO2 in ekonomskega izkoriščanja metana. Omenjene raziskave bodo tudi predstavljale osnovni pristop za iskanje novih sedimentacijskih (premogovnih) bazenov v primerih reševanja problematike zajemanja CO2. Ker predstavlja Velenjski premogovni bazen naravni analog premogovnih plinov so geokemične in izotopske raziskave le-teh pomembne v primeru izkoriščanja metana iz premogovnih plasti in posledično zniževanja emisij toplogrednih plinov.
Pomen za razvoj Slovenije
Aplikativni raziskovalni projekt z naslovom: Zajemanje CO2 v geoloških medijih: kriteriji in pristop za izbiro lokacije kot odziv na klimatske spremembe je bil izpeljan v povezavi s Premogovnikom Velenje d.d., saj gre za obojestranski (Premogovnika Velenje in raziskovalne organizacije: Institut Jožef Stefan, Izjava o sodelovanju je v prilogi) interes raziskav fluidov v premogovnem bazenu. Porazdelitev premogovnih plinov in določanje transportnih poti fluidov je pripomogla k iskanju najboljših potencialnih mest za zajemanje CO2 in izkoriščanje premogovega metana (CBM – coalbed methane). Proučevanje izvora metana je pomembno tudi zaradi možnosti njegove uporabe v prihodnosti kot energetskega vira in s tem zmanjšanje emisij v ozračje. Predlagani projekt bo nadalje predstavljal osnovo za nadaljnji hidrogeokemijski monitoring v primeru skladiščenja CO2 v jamske prostore, saj velja zajemanje CO2 v geološke medije za najbolj primerno metodo reševanja problematike emisij CO2 v ozračje iz antropogenih virov. Predlagan raziskovalni projekt podaja tudi možnost za reševanje problematike CO2 in posledično klimatskih sprememb v Sloveniji v skladu s Kyotskim protokolom.
Hidrogeokemične raziskave podzemnih vod so zanimive tudi za vodo oskrbo in zaradi neposredne bližine vode, ki je ločena od premogove plasti s tanko vmesno zaščitno plastjo gline, ki predstavlja potencialno nevarnost vdora vode v jamo.
Rezultati geokemičnih raziskav fluidov bodo povezani tudi z rezultati napetostnih in deformacijskih stanj na odkopnih progah, ki jih zbirajo projektanti v Premogovniku Velenje, zato bo del geokemičnih raziskav, ki predstavljajo temeljno raziskavo vključen v aplikativni del raziskav, ki jih bo uporabil Premogovnik Velenje. Uporabniki bodo pridobili nova znanja spreminjanja koncentracij fluidov s širokočelno metodo odkopavanja, kar bo pripomoglo k bolj efektivnemu odkopavanju lignita.
Aplikativni raziskovalni projekt služi tudi kot osnova za povečanje varnosti in zmanjšanja nesreč zaradi pojavnosti plinskih izbruhov v premogovniku. To je koristno tudi za Premogovnik Velenje, saj je njihov cilj doseči čim bolj učinkovito odkopavanje in največjo možno zaščito delavcev.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2010,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2010,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
