Projekti / Programi
Položaj in vloga Slovenije v jugoslovanski državi po drugi svetovni vojni (1945-1991)
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.01.00 |
Humanistika |
Zgodovinopisje |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H271 |
Humanistične vede |
Politična zgodovina |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.01 |
Humanistične vede |
Zgodovina in arheologija |
Slovenija, Jugoslavija, država, suverenost, oblast, ustava, federacija, politika, gospodarska politika, nacionalno vprašanje, nacionalno gospodarstvo, demokracija, osamosvajanje, gospodarska reforma, tržno gospodarstvo, gospodarska kriza, kulturna politika, šolstvo, migracije, življenjska raven
šport, klubi, športne panoge, javno mnenje
Raziskovalci (10)
Organizacije (2)
Povzetek
Po 2. svetovni vojni je s federalno ureditvijo jugoslovanske države postalo slovensko ozemlje v njenem okviru federalna enota (republika) s prvinami državnosti in suverenosti, kar pa je imelo glede na zvezno ustavo iz leta 1946 omejen pomen, saj je ustavni red za najpomembnejše zakonodajne, izvršne in upravne naloge pooblaščal zvezne organe. Pristojnosti zveznih republik so se začele povečevati šele z ustavnimi spremembami v petdesetih in šestdesetih letih, toda centralistične težnje v gospodarski politiki in političnem odločanju so bile še naprej močne in so se v sedemdesetih letih še okrepile.
V raziskavi bomo analizirali položaj Slovenije v posameznih ustavnih obdobjih, politiko republiških in zveznih organov ter politiko Komunistične partije/Zveze komunistov. Hkrati bomo poskušali ugotoviti, kako so zvezna gospodarska politika in raznolike gospodarske, kulturne in družbene razmere v državi vplivale na slovenski gospodarski in družbeni razvoj. Posebno pozornost bomo posvetili vplivu slovenskih politikov na zvezno politiko in odločitve zveznega političnega vodstva v Beogradu, saj so imeli slovenski politiki v zveznih organih pomembne funkcije. Raziskava bo tako osvetlila vlogo E. Kardelja, B. Kidriča, B. Kraigherja in drugih slovenskih politikov v zveznih organih, njihov vpliv na procese politične in gospodarsko-družbene modernizacije in njihove politične prakse. V isti sapi bo podrobno predstavila slovenski gospodarski razvoj, gospodarsko sodelovanje Slovenije z drugimi republikami, prizadevanja slovenskih politikov za uveljavitev tržnih odnosov v državi in v drugi polovici osemdesetih let težnje po slovenskem gospodarskem osamosvajanju.
Poseben predmet raziskave bodo vprašanja delovanju državne uprave, pravosodja, varnostnih organov in vojaško-obrambnega sistema, opozorili pa bomo tudi na odnos slovenskih politikov in javnosti do nacionalnega vprašanja. Če so namreč posamezniki do 2. svetovne vojne še razmišljali o možnostih nacionalnega zlitja z drugimi jugoslovanskimi narodi, je slovensko spogledovanje z jugoslovanskim integralizmom druga svetovna vojna dokončno prekinila. Pri tem je imela nesporno pomembno vlogo nacionalno-osvobodilna usmeritev OF in protiokupatorskega odpora. Socialistični ideologi so poskušali podedovane predstave o majhnem narodu brez prave zgodovinske tradicije po vojni združiti z marksističnimi in socialističnimi idejami, po katerih naj bi bila nacionalna emancipacija mogoča le v družbi z oblastjo delavskega razreda. Za slovenske politične elite je bilo pri tem značilno, da so ves čas iskale ravnotežje med nacionalnim (slovenskim) in skupnim (jugoslovanskim). Burne nesporazume med republiškimi in zveznimi organi sta povzročali tudi šolska in kulturna politika, ki sta bili ustavno med pristojnostmi republik, ki pa so jih poskušali v Beogradu vedno znova centralno usmerjati (šolska reforma v petdesetih letih, usmerjeno izobraževanje, skupna programska jedra). V projektu bomo raziskali še življenjsko raven in standard v Sloveniji v posameznih povojnih obdobjih, saj sta ta ves čas, zlasti pa v šestdesetih in sedemdesetih letih odstopala od državnega povprečja. Hkrati bomo opozorili na demografski razvoj, ki se je razlikoval od razvoja drugod v Jugoslaviji (zmanjševanje naravnega in povečevanje priselitvenega prirastka). Poseben del raziskave pa bomo namenili športu, športnim dejavnostim in uspehom slovenskih športnikov, končno pa bomo raziskali še javno mnenje in kako se je v javnosti spreminjal odnos do Jugoslavije.
Cilj projekta je torej kompleksna raziskava najrazličnejših vidikov slovenskega življenja v socialistični Jugoslaviji, kakršne doslej še nimamo.
Pomen za razvoj znanosti
V slovenski javnosti in tudi v našem zgodovinopisju smo danes še vedno priča zaostrenim razhajanjem v razpravah o naravi jugoslovanskega političnega sistema, ki so ga oblikovali komunisti v skladu s svojo politično doktrino in o slovenskem položaju v Jugoslaviji po drugi svetovni vojni. Glavni problem vseh teh razprav in razhajanj je, da ne temeljijo v poglobljeni analizi najrazličnejših vidikov pretekle stvarnosti, temveč se osredotočajo predvsem na njene ideološke in politične, zunanje razsežnosti. Eno temeljnih protislovij jugoslovanske družbe od srede šestdesetih let dalje predstavljata njena formalna odprtost navzven in njena še vedno ekskluzivna in avtoritarna politično-ideološka ureditev znotraj, njena stvarna usmeritev k potrošništvu, ki naj bi bilo sestavni del komunizma/socializma s »človeškim obrazom« ter njena neprekinjena politično-ideološka mobilizacija. Namen raziskave projektne skupine je bil poseči globlje v vzroke in posledice zgodovinskega razvoja Slovenije po drugi svetovni vojni, ko je bila ta polnopravni del jugoslovanske države. V središču raziskovalne pozornosti so bile zato na eni strani stvarne gospodarske razmere in odnosi, tudi življenjski standard prebivalstva kot pokazatelj le-teh, na drugi pa tudi javno mnenje, ki se v svojih temeljnih željah in stremljenjih razhaja s politiko političnih elit. Šele z razumevanjem vsega, kar je vplivalo na položaj in vlogo Slovenije v Jugoslaviji je mogoče vzpostaviti do bližnje preteklosti bolj politično uravnotežen odnos. Raziskava izvedena v okviru projekta je s svojimi rezultati prispevala k takšnemu uravnoteženju. Metodološko izhodišče projekta je bilo predvsem empirično, pozitivistično raziskovanje vseh vrst zgodovinskega gradiva, saj si preseganja hitrih in posplošenih političnih in ideološko obarvanih sodb o bližnji preteklosti brez tega ni mogoče niti zamisliti. To je bistven prispevek projekta k razvoju zgodovinopisja kot dela znanosti. V slovenskem zgodovinopisju je ta projekt, ki je z metodologijo (in tehniko) znanstvenega zgodovinopisja široko in kompleksno usmerjal k vprašanju slovenskega položaja v Jugoslaviji. Raziskovalci so v izvajanju projekta težili k interdisciplinarnemu povezovanju spoznanj tudi drugih znanstvenih disciplin iz družboslovja, ekonomije, antropologije in ved, ki se ukvarjajo z raziskovanjem kulturne politike in ustvarjalnosti. Tako je zgodovinopisje s tem projektom storilo korak v smeri preseganja t. i. faktografskega historicizma, ki ga raziskovalci drugih, družboslovnih in humanističnih strok radi kar a priori zavračajo, čeprav v zgodovinopisju brez tega ne gre. Izsledki oz. zaključki projekta so takšni, da bližnjo preteklost (večina nas jo je doživela) stvarno soočajo s konkretno zgodovinsko stvarnostjo. Na ta način je z raziskavo storilo zgodovinopisje pomemben prispevek tako v razvoju svoje stroke, zgodovinopisja novejše dobe, katere procesi so se komaj zaključili in je treba imeti zato v raziskovanju jasen odnos do njih, kot tudi vedenja o dogajanju, dohodkih in osebah, ki so v zgodovinskem procesu sodelovale oz. ga pogojevale.
Pomen za razvoj Slovenije
Poznavanje dejstev iz preteklosti je tudi ena od osnovnih nalog oz. poslanstev znanstvenega zgodovinopisja. Dejstva razvoja v preteklosti so potrebna osnova za razumevanje sedanjosti in iz te izhajajočega razvoja. Na poznavanju lastnega zgodovinskega razvoja, na dejstvih, ki tega označujejo in opredeljujejo, je mogoče oblikovati tako »sedanjost« kot prihodnost. V ugotovitvah kakšen je bil položaj in zlasti vloga Slovenije v jugoslovanski državi, v kateri smo Slovenci živeli triinsedemdeset let, od tega šestinštirideset let v položaju, ko je bila Slovenija država oz. je imela veliko značilnosti državnosti, je treba videti stvarno, na temeljih raziskave znanstvenega zgodovinopisja temelječo presojo, podobe Slovencev in njihove države v okviru federativne Jugoslavije. Osvetlitev vloge Slovencev v Jugoslaviji v letih 1945–1991 je namreč ključnega pomena za razumevanje sodobne slovenske zgodovine in tudi razvoja Slovenije po letu 1991. V raziskavi o položaju in vlogi Slovenije v Jugoslaviji (1945-1991) je treba, glede na njene osnovne ugotovitve in potrditve (pa tudi zavrnitve nekaterih posplošenih in približnih ocen), videti prispevek k predstavitvi in razčiščevanju zgodovinskih osnov sedanje slovenske države. Razvoj Slovenije ima osnove v njeni preteklosti, ki jo je treba poznati (in priznati). Za razvoj je potrebno tudi preseganje ideološko-političnih razprav in razhajanj o bližnji preteklosti in njihova preusmeritev k stvarnim dejstvom in podatkom. Raziskava in njeni rezultati prispevajo k temu, kar ima tudi pomen za razvoj Slovenije.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2010,
2011,
2012,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2010,
2011,
2012,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
