Projekti / Programi
Kritiške, odporniške in aktivistične strategije v sodobni umetnosti in kulturi
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.10.00 |
Humanistika |
Filozofija |
|
Raziskovalci (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
29337 |
dr. Polona Tratnik |
Filozofija |
Vodja |
2009 - 2011 |
381 |
Organizacije (1)
Pomen za razvoj znanosti
V zadnjih nekaj desetletjih se je v okvirih filozofije, sociologije in na drugih področjih, ki se posvečajo problematikam kulture in umetnosti, uveljavilo prepričanje, da smo v sodobni družbi priča pomembnim spremembam, ki se neposredno ali posredno kažejo tudi v sodobni umetnosti in kulturi. Razumevanje tega »paradigmatskega premika«, ki ga označujemo z različnimi izrazi, kot so postmodernost, postfordizem, fleksibilna akumulacija, globalizacija, glokalizacija, rizomatičnost ipd., je izjemno pomembno tako s širšega vidika demokratizacije družbe kot tudi z ožjega vidika umetnosti in kulture. Ker družbo po tem »premiku« v veliki meri opredeljuje predvsem t.i. slikovni obrat, področje vizualnega pridobi dominantno vlogo tako v kontekstu umetnosti in kulture, kot tudi – če se sklicujemo na procese kartiranja, simulacije in spektakularizacije – družbe v celoti. Raziskava se umešča prav v presečišče omenjene problematike in s tematizacijo položaja umetnosti v sodobni družbi predstavlja zelo velik prispevek k razvoju danega znanstvenega področja. Po vseh spremembah, ki smo jim bili priče, se poraja vtis, da v današnjem času ustrezna teoretska refleksija področij umetnosti in kulture ni več možna; da je možno in dovoljeno vse ter da se je nepovratno izgubila vsakršna možnost avtentičnega mišljenja umetnosti in kulture. Raziskava uspešno ovrže to predpostavko, s čimer dokaže ne samo, da prinaša teme, ki so za sodobnost izjemno aktualne, pač pa tudi, da gre za teme, ki so velikega pomena tako za slovenski kot tudi mednarodni znanstveni prostor. To je še posebej očitno, če vzamemo v ozir dejstvo, da raziskava tematizira vprašanja globalizacije in globalnega kapitala ter mesta umetnosti in kulture znotraj tega okvira. Z obravnavo vloge tehnologij, produkcije vednosti oz. znanja ter hibridizacije na področjih umetnosti in kulture se raziskava dotika ključnih problemov sodobnosti. S tem pa je poudarjen tudi njen temeljni prispevek: umetnost je konstitutivni del (danes globalne) družbe in na ta način jo je treba tudi obravnavati.
Raziskava je posvečena vlogi in mestu umetnosti v sodobni kulturi, še posebej kulturi poznega kapitalizma in procesov globalizacije. Prek analize novih značilnosti umetnosti, kot so mrežno delovanje in hibridizacija, povečana stopnja interaktivnosti in princip eksperimentalnosti se odpirajo novi znanstveni pristopi k obravnavanju umetnosti in kulture sodobnega časa, še zlasti zato, ker raziskava skozi kontekstualizacijo umetniške prakse in načine delovanja tesno poveže z novimi načini produkcije in kulturo kapitalizma ter tako mapira in analizira tudi samo sodobnost umetnosti. Ta poudarek na znanstveni analizi in opredelitvi sodobnosti umetniškega dela pomembno prispeva k vzpostavitvi kriterijev, metodologije in kontekstov za prepoznavanje sodobnih umetniških praks. Raziskava omogoča nov vpogled v interdisciplinarne, mrežne in eksperimentalne postopke sodobne umetnosti ter jih umešča v politični, ekonomski in kulturni kontekst sprememb konec dvajsetega in v začetku enaindvajsetega stoletja. S tem nudi bolj natančno in analitično prepoznavanje tako tujih kot domačih umetnostnih praks, podaja kritično analizo mesta umetnosti v globalnih tokovih in razpira ambivalentno razmerje umetnosti do kapitalizma. Raziskava prinaša pomembno spoznanje, da umetnosti ni mogoče misliti ločeno od njenih globalnih kulturnih in ekonomskih pogojev ter prinaša teoretska in refleksivna orodja za prepoznavanje tovrstnih povezav.
Pomen za razvoj Slovenije
Raziskava zagotavlja kompleksno kontekstualno razumevanje sodobne, predvsem družbenokritične umetnosti, ki ne pristaja na tržno logiko in na družbo naslavlja vprašanja, ki se tičejo njenih subjektov. Transumetnost se značilno povezuje z drugimi družbenimi polji in disciplinami (naravoslovna, družboslovna in humanistična znanost, humanitarne institucije ipd.), a ji mesto v nacionalnem sistemu ni ustrezno zagotovljeno. S poglobljeno razlago takšnih praks, ki prej še ni bila podana, rezultati raziskave informirajo družbo in tiste strokovne kadre, ki se ukvarjajo z umetnostjo in o njej informirajo širšo družbo. Raziskava pomembno prispeva k dvigu kulturne ravni v Sloveniji in k političnemu pozivu za skrbnejše (odgovornejše) družbeno (državno) ravnanje z angažirano umetnostjo. V raziskavi so analizirani številni primeri umetnosti na Slovenskem (Marko Peljhan, Dragan Živadinov, Miha Turšič. Dunja Zupančič, Sašo Sedlaček, BridA, Andrej Kamnik, Vinko Globokar, son:DA, NSK, Goran Bertok, Polona Tratnik), s čimer posebej prispeva k razumevanju sodobne kulture na Slovenskem. Raziskava pokaže, da je v Sloveniji zelo močno zastopano področje transumetnosti, še zlasti prek prizadevanj Galerije Kapelice in njenega programskega vodje Jurija Krpana, vendar pa so sistemsko slabo pokrite infrastrukturne možnosti za podporo teh praks, saj so produkcijsko, strukturno in logistično zelo zahtevne. Rezultati raziskave pomagajo in bodo pomagali reševati te težave in najti ustrezno mesto za te prakse, in sicer s teoretsko osvetlitvijo njihovih struktur, principov delovanja in smisla njihovega pojavljanja ter podpore. Predvsem prek sodelovanja z Ministrstvom za kulturo bo na osnovi te raziskave omogočeno sistemsko reševanje, npr. v povezovanju ministrstev (MK z Ministrstvom za znanost in tehnologijo in/ali Ministrstvom za šolstvo idr.), ki skupaj lahko vzpostavijo platformo za realno podporo kompleksnih transdisciplinarnih projektov na presečišču umetnost-tehnoznanost-humanistika (in/ali družboslovje), ki sedaj ni omogočena. Vzpostavitev platforme za podporo delovanja transumetnosti je zelo pomembna tudi za mednarodno promocijo Slovenije prek kulture, kar dokazuje že doslejšnje močno mednarodno uveljavljanje agensov v tem polju, ki se vpisujejo v sam vrh svetovne produkcije sodobne umetnosti – tuje kulturne, pa tudi znanstvene (in celo politične – v primeru projekta Kulturnega centra evropskih vesoljskih tehnologij za kulturalizacijo vesolja) institucije kažejo izjemen interes za prakse transumetnosti. Prav tako je raziskava osnova za vzpostavitev mreže med ministrstvi, ki lahko pomaga pri uresničevanju bodočih aplikativnih (tudi temeljnih) raziskovalnih projektov v tej smeri, ki bodo npr. pomagali pri uvajanju transumetnosti med mlade prek šol, vrtcev, kulturnih ustanov, pa tudi pri vključevanju transumetnosti v redne raziskovalne projekte, kot je s to prakso pričela Evropska unija, še posebej v točki, ki se tiče komunikacije projektnih rezultatov z javnostjo, ki je za razvoj znanosti izredno pomembna. Rezultati raziskave so bili doslej posredovani v družbo prek projektov profesionalnega usposabljanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju (v skupnem obsegu prek sto ur predavanj), prek programskega učnega načrta za intermedijsko umetnost v vzgoji in izobraževanju, ki ga je Zavod za šolstvo pripravil v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo objavil v letu 2011 (teoretski uvod - Tratnik), sicer pa tudi prek drugih pedagoških procesov (Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije Koper, Oddelek za kulturne študije; Šola kritike fotografije), vabljenih predavanj, objav knjig, člankov, poglavij v knjigah, pogovorov, okroglih miz, kulturnega udejstvovanja različnih vrst, organizacije konferenc (v sklopu Slovenskega društva za estetiko) in predstavitev itn. Prek intenzivnega mednarodnega udejstvovanja raziskovalke v poljih znanosti in kulture raziskava pomembno prispeva k promociji Slovenije v tujini.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
