Projekti / Programi
HARMONIZACIJA DOLOčITVE PREDMETOV NA OPTIčNIH SATELITSKIH POSNETKIH
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 2.17.00 |
Tehnika |
Geodezija |
|
Raziskovalci (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
20005 |
dr. Tatjana Veljanovski |
Geodezija |
Vodja |
2009 - 2011 |
0 |
Organizacije (1)
Pomen za razvoj znanosti
Objektno usmerjen pristop je metoda, ki ponuja izbiro parametrov v vsakem koraku. Ovrednotenje delovanja algoritmov je zato nujno za razumevanje (ne)stabilnosti in zanesljivosti oziroma kakovosti rezultatov (geometrične točnosti in vsebinske popolnosti), ki jih razne analize dajejo, ter možnosti izboljšanja postopkov. Rezultati sistematičnega testiranja so dokazali, da metoda ob rahlo spremenjenih pogojih ni računsko objektivna (nima enotne rešitve). Njena prenosljivost je zaradi tega nizka in omejena. Ugotovili smo, da z določenimi prijemi in odločitvami v postopku lahko izboljšamo doslednost prepoznavanja geografaskih struktur, vendar so geometrijske lastnosti objektov razpoznanih na časovno zaporednih posnetkih še vedno precej variabilne, kar otežuje objektno usmerjene časovne analize (sledenje). Programska podpora trenutno dobro odgovarja na posamične, specifično naravnane probleme, npr. enkratno klasifikacijo površja. Slabše podpira zahtevnejše analize sprememb na objektih, sploh pa ne podpira spremljanja manifestacij sprememb na objektih skozi čas.
Z raziskavo smo prišli do zaključka, da se gre napredka objektno usmerjenih analiz nadejati ob:
- implementaciji in boljši dostopnosti več-nivojskega objektnega pristopa,
- vključevanju pod-objektnih lastnosti v fazo objektne klasifikacije (npr. spektralni podpis segmenta, stopnja deljivosti segmenta),
- posodobitvi načina dela v fazi poklasifikacije (npr. s kontekstualno analizo okolice objekta).
Ob upoštevanju naštetih izboljšav bo objektno usmerjena analiza podatkov daljinskega zaznavanja dosegla višjo raven samodejnosti in pripomogla k koherentnejšemu razumevanju struktur v okolju ter njihovi reprezentaciji na daljinsko zaznanih podobah, ne glede na to, kakšen vir vhodnih podatkov bomo imeli in katero programsko opremo bomo uporabljali. V okviru raziskave dobljeni rezultati in vpogled kažejo na to, da so obstoječa orodja za vrednotenje parametričnih metod pomanjkljiva, tako v teoretični kot praktični domeni, zato so temeljne in poglobljene študije, kakor ta izvedena v projektu, pri uporabah sodobnih tehnologij tako pomembne.
Rezultati raziskave so pokazali, da je uporaba objektno usmerjenega pristopa za klasifikacijo daljinsko zaznanih podatkov smiselna in obetajoča, dasiravno operativno še ni idealna. Pomembna prednost vsekakor je, da omogoča intuitivnejšo obravnavo prostora, ki je bliže človeškemu dojemanju pokrajine in s tem nedvomno presega omejitve pikselsko usmerjenih pristopov: vzorcu sprememb da tematski pomen, olajša interpretacijo vzorca sprememb, manj je odvisna od radiometričnih nekonsistentnosti časovne serije posnetkov itn. Z integracijo pridobljenih znanj in izkušenj v lastne programske rešitve se odpira priložnost za zmanjšanje vrzeli med trenutno programsko podporo in potrebami za objektno usmerjene analize sprememb na podatkih daljinskega zaznavanja. S tem pa tudi izboljšanim prenosom specialitstičnega znanja do uporabnikov na področju pridobivanja informacij o površju s satelitskimi posnetki.
Raziskava pomembno prispeva k metodološkemu razvoju in nadgradnji spremljanja sprememb s podatki daljinskega zaznavanja. Spoznanja, ki smo jih pridobili tako z analizo biofizikalnih (spektralnih) lastnosti površja v odnosu na predhodno padavinsko obremenjenost, kot testiranje metodologije objektno usmerjenih analiz, so velikega pomena za:
- študije stalnega monitoringa zemeljskega površja in za opazovanje sprememb s podatki satelitskih sistemov (aplikativni vidik) ter
- razumevanje zmožnosti trenutne tehnološke podpore za objektno usmerjene študije ter smeri njihove nadgradnje (raziskovalni vidik).
Opravljene raziskave so pomemben prispevek k mednarodnim raziskovalnim dejavnostim ter razpravam na temo vrednotenja izdelkov satelitskih posnetkov ob upoštevanju različnih naravnih in tehnoloških okoliščin. S pridobljenim znanjem bomo nadaljevali raziskave na temo ustrezne uporabe satelitskih posnetkov za stalni monitoring zemeljskega površja.
Pomen za razvoj Slovenije
Opazovanja s sateliti so tako za časovno kritične operacije, kot je opazovanje hujših posledic vremenskih dogodkov, kot za stalna opazovanja sprememb površja skozi čas, vse bolj pomemben način proučevanja okolja. Ocenjevanje škode, ki jo nesreče povzročijo, je težavno, v veliki meri bi ga lahko izboljšali z boljšim poznavanjem in stalnim spremljanjem (referenčna stanja) spektralnih lastnosti površja, izpostavljenem različnim pogojem in okoliščinam. Česa takega mnoge države, pa tudi v Sloveniji še nimamo. Raziskava je v tem pogledu izjemno pomembna, saj si prizadeva vzpostaviti izhodišče za referenčno bazo spektralnih (bio-fizičnih) lastnosti površja, naravnano na značilnosti površja Slovenije. Referenčna baza bi bila uporabna za vegetacijske, urbanistične in podobne študije ter presoje vplivov številnih inštitucij v Sloveniji, pa tudi za utemeljevanje sproti nastajajočih sprememb v prostoru. Objektno usmerjen pristop, ki smo ga temeljito proučili v okviru te raziskave, ponuja ustrezno podporo. Predvsem pa je tovrstno znanje ključnega pomena za pravilno razumevanje in interpretacijo daljinsko zaznanih posnetkov površja.
Za Slovenijo so rezultati raziskave pomembni tudi zaradi uspešnega seznanjanja različnih strok o zmožnostih pridobivanja podatkov o stanju na zemeljskem površju s satelitskimi in zračnimi sistemi in senzorji ter načini njihove obdleave, analize in razumevanja interpretativne vrednosti dobljenih rezultatov. Na primeru dogodkov povezanih s poplavami septembra 2010 so rezultati raziskave dopolnili meritve, opazovanja in analize številnih strokovnih teles (hidrološka stroka, aktivnosti službe za zaščito in reševanje in preventivo itn.) in povečali osnovno znanje (okrepili sodelovanje in zanimanje) za izboljšanje pripravljenosti na podobne dogodke.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2010,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2010,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
