Projekti / Programi
Ustvarjanje spomina in ohranjanje kulturne identitete med slovenskimi izseljenci in njihovimi potomci
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.06.00 |
Humanistika |
Kulturologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.05 |
Humanistične vede |
Druge humanistične vede |
Raziskovalci (6)
Organizacije (1)
Pomen za razvoj znanosti
Rezultati projekta so pomembni za razvoj interdisciplinarnega pristopa v kulturologiji, saj prinašajo vrsto novosti. Z objavo življenjskih zgodb v spletnem arhivu življenjskih zgodb slovenskih izseljencev in njihovih potomcev (http://zgodbe.zrc-sazu.si/, tudi na spletnem portalu Slovenci.si) smo opozorili na pomen zbiranja in objavljanja življenjskih zgodb nekaterih najvidnejših osebnosti slovenskega izseljenstva, na drugi strani pa tudi doslej anonimnih družbenih subjektov, pripadnikov slovenskih izseljenskih skupnosti. Rezultati v obliki spletne zbirke migrantskega gradiva so pomemben korak k afirmaciji znanosti širše, saj omogočajo široko uporabnost zbranega, urejenega, komentiranega in objavljenega gradiva. Objavljene analize posameznih zgodb in spominov ter izkušenj posameznikov, ki jih zgodovinski pregledi in statistični podatki običajno zamolčijo, so pripomogle k boljšemu razumevanju preteklih in sodobnih migracijskih procesov, konstrukcij identitet in ohranjanja kulturnih dediščin Slovencev. Rezultati so vnesli nekaj svežih in inovativnih pristopov ter vsebin v družboslovne in humanistične vede na Slovenskem. Rezultati imajo največji pomen za področje kulturologije, ustne zgodovine in drugih sodelujočih disciplin. Pomemben prispevek predstavljajo znanstvene objave članov projektne skupine o kulturni produkciji in kulturni dediščini Slovencev v Argentini; o pomenu hrane in otroštva v kontekstu spomina, migracij in kulturnih identitet; o aleksandrinkah in splošnejše o ženskih migrantskih specifikah ter o slovenskih izseljenkah, njihovih organizacijah in dejavnostih v migrantskih skupnostih. Tudi primerjava med literarnimi temami, snovjo in motiviko v delih slovenskih izseljenskih pisateljev in delih izseljenskih pisateljev drugih narodnosti v povezavi z ustvarjanjem spomina in ohranjanjem kulturne identitete je nova in izvirna in predstavlja dober zgled plodnega sodelovanja med kulturologijo in literarno vedo.
Med številnimi rezultati projekta, ki so pomembni za razvoj znanosti, bi posebej izpostavili dva:
1. monografija Krila migracij – po meri življensjkih zgodb (2009) je v celoti posvečena izkušnjam migrantk, kot jih lahko rekonstruiramo s pomočjo osebnih pripovedi in drugih oblik spominjanja in je pomenila v času izida prvo objavo, ki se na ta način posveča izkušnjam migrantk. Morda so se dela, ki so si za osrednjo temo izbrale migrantsko izkušnjo izseljenk in priseljenk, in so izšla v zadnjih par letih, navdihovala prav pri tej knjigi.
2. tudi interdisciplinarna znanstvena monografija Slovensko izseljenstvo v luči otroške izkušnje – kulturnozgodovinski vidik (2011) je bila v času izida izjemna, saj ta tematika do zdaj pri nas še ni bila raziskana. Samo leto pozneje se ji je, na primer, posvetilo zborovanje zgodovinarjev, kar je zagotovo pomemben začetek raziskovanja fenomena migracij skozi otroško izkušnjo v slovenskem prostoru, ki so ga zaznamovale nenehne, tudi prisilne, migracije otrok.
Pomen za razvoj Slovenije
Neposredni pomen projektnih rezultatov za Slovenijo sovpada z njihovo usklajenostjo z razvojno politiko države in z razpisanimi temami. V ospredju je vsekakor družbeni pomen projektnih rezultatov na naslednjih področjih: 1) za sodobnejši kulturni razvoj slovenske družbe; 2) za varovanje kulturne dediščine, ki nastaja in se ohranja znotraj izseljenskih skupnosti; 3) za ohranjanje in krepitev slovenske kulturne identitete. Dolgoročnejša aktualnost projektnih vsebin je v njihovem pomenu za razvijanje medkulturne zavesti, zaradi česar smo poskrbeli za vsestransko predstavitev projektnih rezultatov ne samo v slovenskih in mednarodnih akademskih krogih, temveč tudi v širši javnosti.
K aktualnosti in mednarodni vpetosti je prispeval komparativni vidik raziskave, ki je zajel primerjavo identitetnih vidikov slovenskega izseljenstva z izseljenstvom nekaterih drugih narodov. Vsi deli raziskave so vključevali družbeno pomemben element generacijskega prenosa vednosti, vrednot, tradicije in spomina. Rezultati raziskave so zato lahko v veliko pomoč pri oblikovanju različnih razvojnih nacionalnih strategij na področju kulture.
Zabeleženo, prepisano, pravilno hranjeno in dostopno gradivo je del nacionalne kulturne dediščine. Z zbranim, urejenim, analiziranim in predstavljenim gradivom – spletno zbirko izseljenskega gradiva – se je Slovenija končno pridružila državam, ki znajo vrednotiti svojo dediščino, ki nastaja zunaj meja matične države. Raziskava je pomembna tudi za Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, saj se neposredno nanaša na izpolnjevanje zakonskih določil o varovanju kulturne dediščine med Slovenci po svetu (Zakon o odnosih RS s Slovenci v zamejstvu in po svetu), na posebno strategijo o mladih, ki jo je Urad začel uresničevati v letu 2011 ter na potrebe spletnega portala Slovenci.si, ki ga je Urad vzpostavil leta 2008.
Posredni pomen projekta za Slovenijo je predvsem v promociji države, dostopu do tujih znanj in vzgoji kadrov. Slovenci v izseljenstvu so med najpomembnejšimi medkulturnimi posredniki in mednarodnimi promotorji slovenske kulture. Zaključeni projekt je ugotovil, da s tem, da Slovenija namenja kulturni dejavnosti slovenskih izseljencev in njihovemu ohranjanju kulturne identitete več raziskovalne pozornosti, krepi tudi dejavnost slovenskih izseljencev in njihovo vsestransko promocijo Slovenije v državah, v katerih živijo.
Interdisciplinarna sestava projektne skupine, ki vključuje mednarodno odmevne znanstvenike, vpete v vitalne mreže raziskovalnih in pedagoških aktivnosti, je zagotovila neoviran dostop do tujih znanj ter omogočila kritično primerjavo ter uporabo novih spoznanj in raziskovalnih rezultatov. Člani projektne skupine so univerzitetni učitelji in/ali mentorji v okviru dodiplomskega in podiplomskega študija doma in v tujini. Kot nosilci študijskih predmetov in mentorji pri diplomskih, magistrskih in doktorskih raziskavah v okviru potekajočih nacionalnih in mednarodnih študijskih programov skrbijo za prenos raziskovalnih rezultatov v izobraževalne vsebine in za vzgojo novih raziskovalnih kadrov.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
