Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Marketinška kultura kot orodje strateškega načrtovanja v post-tranzicijskem gospodarstvu

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
5.04.03  Družboslovje  Upravne in organizacijske vede  Management 

Koda Veda Področje
5.02  Družbene vede  Ekonomija in poslovne vede 
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (13)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  29781  dr. Andrej Bertoncelj  Ekonomija  Raziskovalec  2009 - 2012  186 
2.  21889  dr. Roberto Biloslavo  Upravne in organizacijske vede  Vodja  2009 - 2012  389 
3.  24567  dr. Armand Faganel  Ekonomija  Raziskovalec  2009 - 2012  813 
4.  24564  Staša Ferjančič  Upravne in organizacijske vede  Tehnični sodelavec  2011 
5.  31642  Eva Kavčič  Politične vede  Raziskovalec  2011 - 2012 
6.  25050  dr. Borut Kodrič  Upravne in organizacijske vede  Raziskovalec  2009 - 2012  59 
7.  30667  Mihaela Kosančič    Tehnični sodelavec  2012 
8.  21890  dr. Mirko Markič  Upravne in organizacijske vede  Raziskovalec  2009 - 2012  709 
9.  31641  Lina Pavletič  Politične vede  Raziskovalec  2011 - 2012 
10.  30728  Marijana Pregarac    Tehnični sodelavec  2009 - 2010 
11.  23078  dr. Anita Trnavčević  Vzgoja in izobraževanje  Raziskovalec  2009 - 2012  280 
12.  29421  Urška Zelič  Politične vede  Raziskovalec  2011 - 2012 
13.  22109  Igor Žerjal  Šport  Raziskovalec  2009 - 2010  34 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  7097  Univerza na Primorskem, Fakulteta za management  Koper  1810014002  12.629 
Pomen za razvoj znanosti
Rezultati projekta so doprinesli k razvoju znanosti s področja managementa, teorije organizacij in marketinga, saj je razvit inštrument za merjenje marketinške kulture, ki bo predstavljal izziv za raziskovalce tako z vidika teoretične zasnove kakor tudi merjenja marketinške kulture. Razvit inštrument bo omogočal sistematično spremljanje razvitosti marketinške kulture v podjetjih skozi ponavljajoče se raziskave pa tudi možnost standardizacije tovrstnega inštrumenta. Njegova uporaba bo omogočala sistematičen razvoj marketinške kulture v podjetjih, razvoj novih teoretičnih spoznanj z vidika kulture organizacij in osvetlila njen morebitni vpliv na razvoj konkurenčnih zmožnosti organizacije. Posebej velja izpostaviti, da je raziskava potekala v obdobju finančno-ekonomske krize zato bo za raziskovalce poseben izziv izvedba tovrstne raziskave v obdobju ekonomske rasti. Rezultati raziskave predstavljajo izvirni prispevek k razumevanju koncepta organizacijske kulture kot temeljnega vira trajnostne konkurenčne prednosti podjetja. Prav tako so izsledki raziskave uporabni za nadaljnjo analizo pomena posameznih razsežnosti marketinške kulture za strateško načrtovanje v različnih industrijskih panogah in za podjetja v različnih fazah življenjskega cikla. Prispevek predlaganega raziskovalnega projekta je tudi v tem, da je doprinesel k razvoju samega koncepta marketinške kulture, ki je empirično skromno raziskan v svetovnem prostoru in še neraziskan v slovenskem okolju. Slednje je razvidno tudi iz opravljenih intervjujev. Za raziskovalce v Sloveniji in po svetu torej to pomeni, da bodo ti lahko presojali inštrument in ga nadalnje razvijali tako z metodološkega kot tudi vsebinskega vidika. Pridobljeni rezultati so lahko osnova za komparacijo razvitosti marketinške kulture v različnih kulturnih, ekonomskih in zakonodajnih okoljih.
Pomen za razvoj Slovenije
Podjetja v Sloveniji so prvenstveno proučevana z vidika, ki v ospredje postavlja proizvod, kakovost proizvoda oz. proizvodnega procesa, organiziranost podjetja ter metode strateškega načrtovanja in nadziranja. Vsi ti elementi sodijo v skupino t.i. trdih elementov politike organizacije, medtem ko so mehki elementi, kot je npr. kultura organizacije, zapostavljeni. To še posebej velja za koncept marketinške kulture, saj se ta v slovenskem prostoru šele uveljavlja. Inštrument bo omogočal, da ga management uporablja kot sestavni del rednega »audita« organizacije. Tako bo management lahko sistematično spremljal in posledično vplival na konkurenčno zmožnost podjetja v poslovnem okolju. Sicer na podlagi rezultatov raziskave ne moremo sklepati, da ima razvitost marketinške kulture neposreden vpliv na finančno uspešnost podjetij je pa možno sklepati, da ima posreden vpliv nanjo. To pomeni, da je potrebno sistematično pristopiti k spremljanju razvitosti marketinške kulture na daljše obdobje. Kar bo lahko doprineslo k razvoju Slovenije v smislu večje dodane vrednosti na zaposlenega. S tem pa bi preprečili, da bi Slovenija postala ponudnik visoko izobražene in cenene delovne sile. Rezultati raziskave bodo omogočali načrtovanje internih usposabljanj in izobraževanj v podjetjih še posebej v vidu spodbujanja notranje komunikacije in razvoja medsebojnih odnosov. Snovalci nacionalnih politik razvoja bodo rezultati raziskave lahko uporabili kot osnovo za snovanje nacionalnih strategij razvoja Slovenije na področju storitvene dejavnosti. Prav tako pa bodo nova spoznanja o marketinški kulturi nudila nove priložnosti izobraževalnim organizacijam pri izobraževanju novih managerskih kadrov, kakor tudi za usposabljanje tistih, ki so že zaposleni v podjetjih.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2009, 2010, 2011, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2009, 2010, 2011, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno