Projekti / Programi
Invazivnost tujerodnih vrst potočnih rakov ter njihov vpliv na avtohtone vrste v Sloveniji
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 1.03.03 |
Naravoslovje |
Biologija |
Ekosistemi |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 1.06 |
Naravoslovne vede |
Biologija |
Raziskovalci (8)
Organizacije (2)
Pomen za razvoj znanosti
Z rezultati projekta smo odprli nekatere nove vidike obravnave problematike tujerodnih vrst. Po do sedaj znanih podatkih je uspešnost in invazivnost tujerodnih vrst vnešenih v novo okolje izjemno težko predvideti, saj gre za kompleksen splet abiotskih in biotskih dejavnikov okolja. Ravno zato se je izkazalo, da lahko nekatere vrste v gotovih okoljih postanejo invazivne, v drugih pa ne. Pri tem se soočamo s konceptom osnovne ali fundamentalne niše, s katerim lahko ugotavljamo potenciale vrste, ki jih lahko v danem okolju izkoristi. Na to smo pokazali z uporabo fizioloških metod raziskav, pri katerih smo merili fiziološke odzive glede na gradient abiotskih okoljskih razmer. Na primeru tujerodnih potočnih rakov smo v okviru projekta razvili učinkovite in neletalne metode ugotavljanja fiziološkega stanja rakov glede na temperaturni in vodni (voda/suho) okoljski gradient. Metoda odpira nove možnosti raziskav vidikov fundamentalne niše potočnh rakov in drugih zlasti vodnih vrst tako v naravnem okolju kot v laboratorijskih poskusih. S primerjavo fundamentalnih niš med domorodnimi in tujerodnimi vrstami pa je mogoče sklepati tudi na potenciale invazivnosti slednjih. V projektu smo zastavili tudi nov koncept raziskav razširjenosti povzročitelja račje kuge Aphanomyces astaci z molekularno detekcijo prisotnosti patogena. Večina do sedanjih raziskav je bila osredotočenih le na detekcijo patogena domorodnih potočnih rakov po masovnih poginih in pri sicer znanih rezistentnih tujerodnih vrstah, ki delujejo kot prenašalci patogena. V naši raziskavi pa smo zastavili precej širši koncept s sistematičnim pregledovanjem divjih populacij domorodnih in tujerodnih vrst potočnih rakov in ugotavljanjem prevalence patogena v račjih populacijah. Z raziskavami smo potrdili, da rezistenca na patogena Amphanomyces astaci ni nujno omejena na tujerodne vrste, pač pa tudi na vsaj nekatere populacije domorodnih vrst. Raziskava odpira nove vidike raziskav razširjenosti oomicete Aphanomyces astaci v račjih populacijah, ki vključuje koevolucijska prilagajanja patogena in gostitelja tudi pri domorodnih vrstah. Z raziskavo smo namreč prvič potrdili na povzročitelja račje kuge rezistentne populacije vrst iz rodu Austropotamobius in Cherax. Raziskava je odprla vročo raziskovalno temo razvoja rezistence račjih populacij na račjo kugo, pri katerih bo potrebno v prihodnosti razjasniti stopnjo rezsitence posameznih račjih populacij na eni in zniževanje virulentnosti pri različnih sevih Aphanomyce astaci na drugi strani.
Pomen za razvoj Slovenije
Gre za prvo raziskavo problematike tujerodnih potočnih rakov v Sloveniji na ekološki, fiziološki in patološki osnovi. Poleg novih podatkov o razširjenosti domorodnih in tujerodnih vrst potočnih rakov v Sloveniji, so bil tekom raziskave narejen tudi pregled razširjenosti povzročitelja račje kuge Aphanomyces astaci v Sloveniji nekoč in danes. Gre za postavitev metodologije monitoringa račje kuge v Sloveniji, saj je bolezen na seznamu O.I.E. in je zaradi tega spremljanje nujno. Vse domorodne vrste potočnih rakov so namreč zaradi ogroženosti zavarovane po slovenski in evropski zakonodaji, zato je Slovenija dolžna skrbeti za njihovo ohranjanje. V Sloveniji tudi ni vzpostavljen sistem monitoringa tujerodnih vrst in ravno tako sistem ocenjevanja potenciala invazivnosti uvoženih vrst. Razvoj metodologije ocenjevanja potenciala invazivnosti tujerodnih vrst na podlagi ekofizioloških meritev, kot smo ga razvili tekom te študije, odpira možnosti testiranja uvoženih vrst za namene preprečevanja novih vnosov, ki za ohranjanje ekosistemov in biodiverzitete ključni. Trenutno je sistem izdajanja dovoljenj za uvoz in gojenje tujerodnih vrst utemeljen na podlagi pavšalnih in ne kvantitativnih ocen, kar povzroča tako gospodarsko kot okoljsko škodo. Dokaz slednje je tudi odkritje nove vrste tujerodnega raka v Sloveniji v okviru te študije. Podrobno poznavanje ekologije tujerodnih vrst je tudi ključno za preprečevanje njihovega širjenja, eradikacije in omejevanja gospodarskih in drugih škod v prostoru.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
