Projekti / Programi
Slovenski jezik v stiku evropskega podonavskega in alpskega prostora
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.05.01 |
Humanistika |
Jezikoslovje |
Raziskovanje posameznih jezikov |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.02 |
Humanistične vede |
Jeziki in književnost |
Raziskovalci (15)
Organizacije (1)
Pomen za razvoj znanosti
Projekt je odprl vprašanje o jezikovni zavesti, sporočanjsko ustreznem slovenskem jeziku, nacionalnem vprašanju in sodobni vlogi slovenskega jezika (razmerje knjižna norma : narečja; slovenski jezik v nacionalnem, regionalnem in evropskem /univerzitetnem/ prostoru; perspektive slovenskega jezika v sodobnih globalizacijskih procesih). Gre za analizo vloge, pomena in položaja slovenskega jezika v podonavskem in alpsko-jadranskem prostoru z vidika sinhronije in diahronije – v regiji je jezikovna stičnost z angleščino globalno vprašanje, regionalno pa gre za obmejno stičnost z nemščino, madžarščino, hrvaščino in italijanščino. V teh okvirih se je pokazalo, da slovenski jezik opravlja vse vloge, ki jih imajo tudi jeziki v stiku, vključno z angleščino. Prisoten je sicer občutek ogroženosti zaradi naraščajočega vpliva angleščine, ki pa nima realnih osnov, dokler bo Republika Slovenija vodila svojo aktivno jezikovno politiko in načrtovanje, izhajajočo iz pozitivne evropske jezikovne zakonodaje ter razmišljanj o statusu slovenskega jezika, njegovi uveljavitvi v večjezikovni skupnosti in upoštevanju jezikovnih izkušenj tistih članic Evropske zveze, ki se sporazumevajo v “manj razširjenih” evropskih jezikih. Raziskave so pokazale, da gre v regiji za jezikovno sobivanje in prevzemanje, ki ni enosmerno – slovenski jezik ima v tej regiji oz. obmejnem prostoru (močno) vitalno vlogo in vpliv na sosedske jezike tako v glasoslovju, oblikoslovju in skladnji kot tudi v besedju. Jezikovno načrtovanje mora upoštevati zakonitosti pokrajinskih različic knjižnega jezika, kakor se je to v 19. stoletju ob normiranju t. i. novoslovenščine že zgodilo. Gre za obstoj alpske in panonske različice slovenskega jezika, tj. osrednje- in vzhodnoslovenske (vzhodnoštajerske in prekmurske) knjižne norme. Zgodovinsko-jezikovni ter kulturno-politični odnosi v tem prostoru določajo jezikovno rabo in aktualno stanje jezika ter kažejo na razvoj slovenskega jezika v prihodnje in na njegovo pomembno vlogo v regiji.
Slovenistična stroka mora (1) poskrbeti za funkcijsko neokrnjenost slovenskega jezika v skupnem evropskem jezikovnem in univerzitetnem prostoru; (2) spodbujati jezikovno raznolikost slovenščine in dialektov v regiji in pokrajini čez mejo; (3) utrjevati položaj slovenskega jezika kot uradnega jezika Evropske zveze in ustvarjati možnosti, da se zanimanje za učenje našega jezika poveča; (4) zagotoviti kakovosten pouku slovenščine, tujih jezikov in prevajalstva na naših šolah in fakultetah. Na znanstvenem področju se z izvirnimi raziskavami slovenskega jezika v obmejnem področju odpirajo novi pogledi na razvoj slovenskega jezika, postavljajo se novi okviri za določanje jezikovne norme in predpisov, predvsem pa se spodbuja regijsko povezovanje (Podonavska regija in prostor Alpe-Jadran) in rešuje v preteklosti preveč zapostavljeno vprašanje jezikovnih manjšin ter ob- in čezmejnega jezikovnega prepletanja slovenskega jezika v stiku z drugimi regijskimi jeziki tega prostora.
Raziskava ima za razvoj slovenistične znanosti velik pomen, saj je pokazala, da mora v sodobnih jezikovnih globalizacijskih procesih in v evropskem (univerzitetnem) prostoru prevladati jezikovna zavest, ki bo pregnala neupravičene strahove o slovenski jezikovni ogroženosti in spodbudila spoznanje, da smo Slovenci v Evropski zvezi lahko prepoznavni najprej in predvsem po jeziku.
Pomen za razvoj Slovenije
Raziskovalni projekt je pokazal, da je potrebno o položaju slovenskega jezika v sodobnem (globalnem) jezikovnem prostoru razmišljati v najširših okvirih: ob jezikovnih vprašanjih in odnosu med knjižnim standardom, pogovornim jezikom in narečji je potrebno upoštevati tudi zgodovinske, kulturnopolitične, literarnozgodovinske, sociolingvistične in druge vzroke, ki vplivajo na položaj in rabo jezika v prostoru in času, zlasti v regijah (za slovenščino sta odločilni Alpsko-Jadranski prostor in Podonavska regija). Za položaj Slovenije v Evropski zvezi je pomembno, da začnemo aktivno razmišljati o vlogi in pomenu slovenskega jezika in povečamo zanimanje zanj, doma pa zagotovimo slovenskemu jeziku možnost, da se v univerzitetnih in znanstvenih krogih uveljavi kot enakovreden jezik angleščini. Učni jezik na državnih univerzah v Republiki Sloveniji mora ostati slovenski, slovenski znanstveniki in raziskovalci pa morajo skrbeti za razvoj slovenskega znanstvenega in strokovnega jezika – zagotoviti je potrebno tak način vrednotenja znanstveno-raziskovalnega dela, ki bo spodbujal objavljanje raziskav tudi v slovenskem jeziku. Tako morata biti usmerjena tudi slovenska jezikovna politika in jezikovno načrtovanje, da bomo dobili odgovore na najpomembnejša vprašanja o položaju, pomenu in vlogi slovenskega jezika v novih okoliščinah.
Zbrani rezultati so dobro izhodišče za delo Sektorja za slovenski jezik pri Ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, ki pripravlja novo Resolucije o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2012–2016, saj gre v primeru jezikovne politike v Evropski zvezi za eno izmed strateško najpomembnejših vprašanj za Slovenijo.
Slovenija je v Evropski zvezi prepoznavna po svojem jeziku in njegovem posebnem položaju. Evropska regionalizacija in čezmejno sodelovanje ponujata slovenskemu jeziku poseben status –slovenščina v stiku z italijanščino, nemščino, madžarščino in hrvaščino odpira vprašanje slovenskih obmejnih narečij, ki ustvarjajo nova jezikovna razmerja. Norma in predpis sta jezikovni stalnici, ostaja pa vprašanje, kako ju določiti in kaj lahko predpisujeta. V slovenskem jeziku je potrebno preseči pojem pravilnega in lepega jezika ter zavrniti misel o združevalnosti osrednjeslovenskih narečij in partikularizmu slovenskega jezikovnega obrobja.
Slovenščina v odnosu do sosedskih jezikov in angleščine odpira vprašanja manjšinskega jezika, obmejne jezikovne stičnosti ter vpliva globalizacijskega jezika na taka jezikovna prepletanja. Vprašanje o slovenščini kot "malem" jeziku Evropske zveze je neumnestno in ga je potrebno nadomestiti z razmišljanji o slovenščini kot nacionalnem, manjšinskem in t. i. regijskem jeziku v Podonavski regiji in prostoru Alpe¬Jadran, torej o enakopravnem uradnem jeziku Evropske zveze.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
