Projekti / Programi
Dialog med krščanstvom in islamom v evropski postsekularni družbi
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.11.00 |
Humanistika |
Teologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.03 |
Humanistične vede |
Filozofija, religija in etika |
Raziskovalci (4)
Organizacije (1)
Pomen za razvoj znanosti
Za razliko od zahodnih držav in Japonske je religiološki študij (Religious Studies, Sciences religieuses) v Sloveniji v začetni fazi, zato je malodane vsako delo na tem področju kamenček več v nastajajočem mozaiku. Zato je treba razlikovati, kaj projekt prinaša novega na religiološkem, teološkem in kulturološkem področju na splošno, in kaj dodaja novega na tem istem področju v Sloveniji.
Med novosti, ki jih projekt prinaša na širšem religiološkem področju, lahko štejemo:
1. Primerjava krščanstva in islama v evropskem post-sekularnem in posledično slovenskem kontekstu.
2. Sistematično soočenje krščanstva in islama v njunem internem sklicevanju na izvore in njihovi interpretaciji. Zgodovina namreč razodeva pomen sklicevanja na izvore in njihovih interpretacij za samorazumevanje krščanskih in islamskih skupnosti, s tem pa tudi na njihovo (ne)pripravljenost za mirno sožitje.
3. Projekt prikazuje, kako humanistične in družboslovne vede obravnavajo krščanske in islamske izvore, koliko se njihova odkritja prekrivajo z zgodbo o izvorih, s katero se krščanske in islamske skupnosti legitimizirajo in medsebojno izključujejo.
4. Projekt nakazuje, kako je mogoče v postsekularni družbi ustvarjati ugodno ozračje za prenovo samorazumevanja krščanskih in islamskih skupnosti iz izključujočih v odprte. To je mogoče tako, da se jih upošteva v javnosti in se jim pomaga v njihovo samorazumevanje vključevati spoznanja znanosti, posebej humanističnih in družboslovnih ved.
Med novosti, ki jih projekt prinaša na področju religiologije v Sloveni velja omeniti:
1. Novosti na širšem religiološkem področju so novosti tudi v Sloveniji.
2. Doslej še ni bila pri nas kritično, celostno in primerjalno obdelana postsekularna teorija družbe in njeni nosilci. Vendar je za religiološki študij pomembna, saj za razliko od sekularnih izključujočih teorij ne odpira le novih teoretičnih obzorij, marveč tu nove oblike sožitja v pluralnosti.
3. Projekt razkriva poleg religijskih fundamentalizmov in nestrpnosti, tudi sekularne, laicistične, razsvetljenske, neoateistične ipd. fundamentalizme. Le-ti se sprenevedavo skrivajo za ideološkimi konstrukti – Razvoj, Napredek, Zgodovina, Razum, Znanost idr. – in z njimi opravičujejo etično neopravičljive družbene prakse kot npr. zatiranje verujočih in drugače mislečih.
4. Z epistemološkega vidika so novost številni pojmi, ki jih projekt opredeli, posloveni in uvaja v slovensko religologijo.
5. Z metodološkega vidika je pomemben napor, da bi doslej izolirane notranje religijske načine spoznavanja (teologija, kalam) soočili in povezali z načini spoznavanja humanističnih in družboslovnih ved. S tem se različni načini spoznavanja med seboj kritizirajo, korigirajo in varujejo pred absolutizacijo in s tem ideologizacijo.
6. Novost v Sloveniji so tudi primerjalne analize krščanstva in islama.
7. Soočanje krščanstva in islama s sekularno in laično racionalnostjo v posebnosti slovenskega družbeno-kulturnega prostora.
8. Razširitev pogleda na kompleksnost krščanstva in islama in na njuna razmerja s kulturskim in družbenim okoljem in njegovo racionalnostjo.
9. Vede, ki se ukvarjajo z družbenim sodelovanjem in sožitjem, morejo na podlagi projekta dopolniti in diversificirati svoje pristope in metode.
Pomen za razvoj Slovenije
Poleg že omenjenega pomena za razvoj religiologije v Sloveniji, so rezultati pomembni tudi za siceršnji razvoj Slovenije.
1. Poznavanje krščanskih in islamskih doktrinalnih in etičnih vsebin, ki navdihujejo in usmerjajo vernikov odnos do družbe in sveta, razkrivanje pomena verskih motivacij in vrednot za delovno etiko, poštenje in čut za pravičnost. Vse to je pomembno za družbo in sožitje v njej.
2. Omogočanje razumevanja religijskih procesov, ki vodijo tako v dialog in sožitje kot v zavračanje drugih in spopad.
3. Na rezultatih projekta je mogoče ozaveščanje in načrtno delovanje, ki pospešuje dialog, sožitje in ustvarjalno sodelovanje tako med pripadniki verskih skupnosti kot le-teh s sodržavljani, ki se versko ne opredeljujejo.
4. Projekt pokaže tudi, kako je mogoče spodbujati sodelovanje med verskimi skupnostmi, ki preprečuje možnost in skušnjavo povezovanje proti skupnemu »sovražniku«, najsi bo to kakšna druga verska skupnost ali pripadniki antireligijskih, ateističnih ipd. idejnih skupin in krogov.
5. Po drugi stani pokaže tudi na stranpoti in skrajnosti neupravičenega absolutiziranja sekularne in laične ideologije, ki v družbo vnaša blokovsko spopadanje med pripadniki religij in zagovorniki likvidacije religij. S tem preprečuje škodljive polarizacije, ki lahko družbo globoko razdelijo.
6. Poznavanje krščanstva in islama, ki sta tako ali drugače sooblikovala evropsko civilizacijo in slovenski narod in njegovo kulturo, odpira prostor za nadaljnjo ustvarjalnost teh pomembnih virov smisla, simbolov, predstav in imaginacije.
7. Velik del slovenske kulturne dediščine in ustvarjanja, še zlasti umetniškega, je povezan s katolištvom. S sproščenim odnosom družbe do njega lahko pričakujemo, da bo v sproščenosti mogel še naprej ustvarjalno prispevati k slovenski kulturi in umetnosti in biti v tem zgled in spodbuda drugim verskim skupnostim, ki se danes uveljavljajo v našem družbenem in kulturnem prostoru.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
