Projekti / Programi
Razvoj okolju prijaznih lepil iz obnovljivih rastlinskih polimerov
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 4.01.02 |
Biotehnika |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Lesarstvo |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 2.05 |
Tehniške in tehnološke vede |
Materiali |
Raziskovalci (16)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
28502 |
dr. Franc Budija |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Mladi raziskovalec |
2009 - 2010 |
0 |
| 2. |
19106 |
dr. Miha Humar |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2009 - 2012 |
0 |
| 3. |
29227 |
dr. Mirko Kariž |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2009 - 2012 |
0 |
| 4. |
30737 |
Matija Kranjc |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Mladi raziskovalec |
2009 - 2012 |
0 |
| 5. |
17846 |
Borut Kričej |
|
Tehnični sodelavec |
2009 - 2012 |
0 |
| 6. |
15410 |
dr. Sergej Medved |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2009 - 2012 |
0 |
| 7. |
13400 |
dr. Leon Oblak |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2009 - 2012 |
0 |
| 8. |
20386 |
dr. Matjaž Pavlič |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2009 - 2012 |
0 |
| 9. |
00395 |
dr. Marko Petrič |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2009 - 2012 |
0 |
| 10. |
05248 |
dr. Franc Pohleven |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2009 - 2012 |
0 |
| 11. |
17848 |
Janez Renko |
|
Tehnični sodelavec |
2009 - 2012 |
0 |
| 12. |
18149 |
dr. Aleš Straže |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2010 - 2012 |
0 |
| 13. |
13057 |
mag. Bogdan Šega |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2009 - 2012 |
0 |
| 14. |
16382 |
dr. Milan Šernek |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Vodja |
2009 - 2012 |
0 |
| 15. |
32016 |
dr. Aleš Ugovšek |
Gradbeništvo |
Mladi raziskovalec |
2010 - 2012 |
0 |
| 16. |
20457 |
Andreja Žagar |
|
Tehnični sodelavec |
2009 - 2012 |
0 |
Organizacije (1)
Pomen za razvoj znanosti
Razvoj in raziskave okolju prijaznih lepil iz obnovljivih rastlinskih polimerov ima velik pomen za pridobivanje novega znanja in pojasnjevanja vplivov različnih dejavnikov na proces utekočinjanja lesa. Dobljeni rezultati omogočajo definiranje tehnologije utekočinjanja in optimizacijo postopka glede na izhodiščne pogoje (razmerje med lesom in reagentom, dodatek katalizatorja). Pojasnjen je fenomen adhezije pri lepljenju z novimi lepili in znan proces utrjevanja pri optimalnih parametrih lepljenja. Znana je zgradba spoja pri lepljenju lesa z utekočinjenim lesom in raziskana kemijska sestava vezi. Identificirane so prednosti (ekologija, skladiščenje ogljika - zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida, razgradljivost) in pomanjkljivosti (nezadostna trajnost) lepilnega spoja iz utekočinjenega lesa, kar predstavlja velik znanstveni izziv za nadaljnja raziskovanja. Z raziskavami pri tem projektu smo vpeti tudi v znanstveno sodelovanje z mednarodnimi inštitucijami (ZDA, Francija, Nemčija) in v mednarodne projekte (COST FP1004 in FP1006).
Pomen za razvoj Slovenije
Les je edina surovina, ki jo imamo v Sloveniji v izobilju in jo predelujemo v najrazličnejše proizvode. Smiselno izkoriščanje lesnih ostankov in doseganje večje dodane vrednosti tem ostankom predstavlja velik gospodarski pomen. Uspešen razvoj in izdelava okolju prijaznih lepil iz obnovljivih rastlinskih polimerov, ki imajo primerljive fizikalne in mehanske lastnosti zdajšnjim sintetičnim lepilom, imata izjemen neposredni pomen za razvoj Slovenije. Nova tehnologija utekočinjanja lesa omogoča proizvodnjo novih lepil s katerimi je mogoče prodreti na nova tržišča. Nakazuje se, da se bodo zaradi uporabe utekočinjenega lesa v lepilih zmanjšale emisije formaldehida in uporaba škodljivih sintetičnih substanc v lesni industriji. Povečala se bo konkurenčnost podjetij, ki se ukvarjajo z lepljenjem lesa in izdelavo lesnih kompozitov. Zvišala se bo dodana vrednost lesu in lesnim ostankom, ki jih zdaj večinoma uporabljajo zgolj v energetske namene. Nova lepila bodo zaradi večje okoljske prijaznosti in reducirane emisije formaldehida zmanjšala izpostavljenost delavcev in uporabnikov škodljivim snovem, zmanjšala se bodo tveganja in obolenja pri delu. Povečala se bo okoljska osveščenost in usmerjenost k sonaravnemu, trajnostnemu razvoju.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
