Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Molekularna elektronika z MoSI nanožicami

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
1.02.01  Naravoslovje  Fizika  Fizika kondenzirane materije 

Koda Veda Področje
1.03  Naravoslovne vede  Fizika 
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (6)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  26152  Boštjan Berčič  Fizika  Tehnični sodelavec  2009 - 2010 
2.  28720  dr. Christoph Gadermaier  Fizika  Raziskovalec  2009 - 2012 
3.  04540  dr. Dragan D. Mihailović  Fizika  Vodja  2009 - 2012 
4.  34608  Damjan Svetin    Tehnični sodelavec  2011 - 2012 
5.  33800  Petra Šutar    Tehnični sodelavec  2011 - 2012 
6.  25379  Damjan Vengust  Fizika  Tehnični sodelavec  2009 - 2010 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0106  Institut "Jožef Stefan"  Ljubljana  5051606000  18 
Pomen za razvoj znanosti
Molekularna elektronika je hitro razvijajoče se področje. Širom po svetu preizkušajo veliko različnih pristopov za dosego končnega cilja, ki je izgradnja molekularne informacijsko procesne enote, senzorja ali katerekoli druge elektronske naprave. Za izgradnjo nanometrske naprave je že v preteklosti kot edini smiseln pristop predstavljen bottomup pristop in jasno je, da je samozdruževanje edini način za izgradnjo večjih molekularnih sistemov. Upravičeno lahko pričakujemo, da bomo z meritvami lastnosti Mo6SxIy nanožic na molekularni ravni veliko doprinesli v področje molekularne elektronike. Na prvi ravni bomo pridobili znanja o fiziki molekularne naprave, samourejanju in agregacijskih procesih ter poskušali razumeti obnašanje samourejenih samoorganiziranih mrež. To pa bo imelo širši odziv, saj področje presega predlagane raziskave na Mo6SxIy nanožicah. Raziskovanje novih molekularnih makrostruktur predstavlja danes izjemno ekonomsko priložnost pri implementaciji tehnologije v industrijo. Trenutno je verjetno prav molekularno povezovanje največja ovira pri razvoju še tako preproste molekularne elektronske naprave. Neobstoječa zanesljiva tehnologija za povezovanje molekularnih naprav v velika elektronska vezja resno upočasnjuje napredek že vrsto let. S predlaganim projektom bomo poizkušali ustvariti revolucijo na področju izgradnje in dizajna molekularnih vezij, s predstavitvijo popolnoma novih prepoznavnih in večnamenskih molekularnih prevodnih elementov. Edinstvene lastnosti 1D anorganskih nanostruktur bomo efektivno in v celoti predstavili in z minimalno mero optimizma pričakujemo takojšnjo implementacijo teh obetavnih nanomaterialov v resničen aplikativen svet. Takojšen vpliv pa pričakujemo pri ustvarjanju visoko kakovostnega znanja, napredku izobrazbe in pridobivanju izkušenj mlajših in starejših raziskovalcev pri uporabi sodobnih raziskovalnih orodij. To pa je v današnjem izjemno konkurenčnem svetu zelo pomembno. Raziskave bodo kot dosedanje iz odseka objavljene v odmevnih znanstvenih revijah z visokim faktorjem vpliva. Potrudili se bomo, da kar največ izsledkov objavimo v revijah Nano Letters, Nature Journals on Nanotechnology, Materials and Physics in tudi drugih prav tako pomembnih znanstvenih revijah.
Pomen za razvoj Slovenije
Napredek v bazičnih raziskavah je gonilna sila pri pridobivanju novih znanj kot tudi razvoja novih tehnologij. To smo demonstrirali tudi v naši programski skupini. Odkritje novih molekularnih žic MoSIx je vodilo do ustanovitve spin-off podjetja in njegove centralne vloge v EU projektu DESYGNIT. Pokazali smo tudi, da je interdisciplinaren pristop, kateremu sledimo, neizbežno potreben, da bi znanstvena odkritja prelili v prakso. Prav tako pa strmenje spin off podjetja k uvajanju novih aplikacij zagotavlja, da vsako lastnost materiala, ki bi bila potencialno zanimiva za aplikacije, podrobno raziščemo. Kroničen problem slovenske industrije je nizka dodana vrednost, kar posledično vodi do nizkih plač in socialne nestabilnosti. Dvig tehnološkega nivoja v slovenski industriji lahko dosežemo le z uvajanjem novega znanja in novih tehnologij v izdelke. To pa seveda lahko dosežemo le z visokokvalificiranim in izobraženim osebjem ter z raznolikimi oblikami prenosa znanja. Raziskovalni program s svojimi usmerjenimi bazičnimi raziskavami novih materialov omogoča razvoj in šolanje novih visokokvalificiranih kadrov. Znanje pridobljeno v okviru tega projekta bo veliko prispevalo k ustvarjanju okolja za uvajanje novih inovativnih tehnologij, kar je tudi ključ za obstoj in napredovanje Slovenije znotraj kroga vodilnih socialnoekonomskih držav. Osnovni cilj bo razvoj novih tehnologij v okviru, ki bo omogočal skorajšnjo implementacijo v industrijo. Posebej bomo preučili možnosti izdelave molekularnih elektronskih vezij in senzorjev. Glede na zanimive fizikalne lastnosti materialov, ki jih proučujemo, je pozitivno pričakovanje upravičeno. Uspešna slovenska podjetja so že pokazala interes za sodelovanje na projektu. Ustanovljeno je bilo tudi novo spin off podjetje NANOTUL d.o.o., ki deluje v sklopu Tehnološkega parka Ljubljana. Nove tehnologije dvigujejo konkurenčnost v ključnih segmentih slovenske industrije. Preučevane nove nanostrukture iz elementov prehodnih kovin pa lahko odigrajo ključno vlogo pri razvoju slovenske industrije na višji ravni. Sega lahko od priprave kompozitov do nanoelektronike. Raziskave v okviru našega projekta bodo pomembno prispevale k razvoju nanotehnologije v Sloveniji in s tem okrepile konkurenčno pozicijo naše države v svetu. Uporaba obstoječe opreme in pridobljenega znanja pri optimizaciji priprave tudi drugih izredno zanimivih materialov pri nas, pa predstavlja izjemno priložnost. Poleg promocije naše države v znanosti, so raziskave na zanimivih novih materialih zagotovilo za nadaljnje sodelovanje z vodilnimi raziskovalci iz celega sveta, posebej še iz EU, Japonske, Kitajske in ZDA. Raziskovanje tako širokega področja, od sinteze do fizikalne in kemijske karakterizacije novih struktur, pa nenazadnje zagotavlja tudi izjemne pogoje za učenje in usposabljanje novih perspektivnih raziskovalcev.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2009, 2010, 2011, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2009, 2010, 2011, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno