Projekti / Programi
Slovenska identiteta in kulturna zavest v jezikovno in etnično stičnih prostorih v preteklosti in sedanjosti
01. januar 2009
- 31. december 2012
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.12.02 |
Humanistika |
Geografija |
Družbena geografija |
| 5.01.00 |
Družboslovje |
Vzgoja in izobraževanje |
|
| 6.05.00 |
Humanistika |
Jezikoslovje |
|
| 6.01.00 |
Humanistika |
Zgodovinopisje |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.07 |
Družbene vede |
Ekonomska in družbena geografija |
Raziskovalci (15)
Organizacije (1)
Pomen za razvoj znanosti
Rezultati raziskovanja predstavljajo prispevek k splošnemu znanju na področju stikov slovenskega naroda z drugimi narodi sveta v zgodovini in sedanjosti ter k poznavanju Slovenije in slovenskega naroda (Slovencev v Sloveniji, slovenskih avtohtonih manjšin, slovenskih izseljencev) doma in v svetu. Raziskave slovensko-angleškega jezikovnega stika v okviru skupine prispevajo pomembna spoznanja tako glede preteklega razvoja kot glede trenutnega, zelo fleksibilnega položaja v izseljenstvu in v domovini. Ker gre za rabo jezika, ki ima močan identifikacijski naboj tako na individualni kot na družbeni ravni, so ta spoznanja dragocena tako za jezikoslovce kot tudi za druge strokovnjake, ki se ukvarjajo z vlogo jezika v komunikaciji ter v etnični in kulturni identiteti govorcev. V smislu trenutnega dogajanja v Sloveniji so rezultati raziskav potencialno uporabni tudi za vse tiste, ki se redno ali občasno srečujejo z angleščino v poklicnem življenju (npr. prevajalci v institucijah EU). Za razvoj znanosti je pomembno tudi raziskovanje položaja madžarske manjšine v Sloveniji z vidika jezikoslovja. Raziskave slovensko-nemškega jezikovnega stika prispevajo spoznanja o načinih, oblikah in obsegu medjezikovnega vplivanja. Raziskovanje jezikovne rabe in jezikovnih biografij dnevnih migrantov iz Slovenije, predvsem vzhodnega dela, v Avstrijo je pokazalo razvoj funkcionalne večjezičnosti teh posameznikov, jezikovnega zavedanja in jezikovne identitete. Proučevanje stikov Slovencev s sosednjimi narodi na robnih delih slovenskega etničnega ozemlja in s pripadniki priseljenskih skupnosti na območju Republike Slovenije ter stikov slovenskih izseljencev s pripadniki drugih priseljenskih skupnosti v državah priselitve v preteklosti in sedanjosti predstavlja pomemben del proučevanja slovenskih humanističnih in družboslovnih ved. Vendar pa tovrstno proučevanje še vedno nudi mnoge možnosti za raziskovanje in za nova spoznanja. Ker je bila problematika izseljenstva v primerjavi z drugimi evropskimi narodi marsikdaj potisnjena na obrobje narodnega doživljanja, je ta globalni fenomen v slovenski humanistiki in družboslovju le obrobno obdelan. Znani so splošni okviri slovenskega izseljevanja (smeri, številčnost, vzroki itd.) in posamezni segmenti iz življenja slovenskih izseljencev v novih domovinah (npr. organiziranost, kulturna dejavnost, življenje in delo nekaterih pomembnejših slovenskih izseljencev), itd. Le redke pa so monografije, ki celovito predstavljajo zgodovino slovenske izseljenske skupnosti na mikroregionalni ravni (v okviru posameznega mesta ali manjše naravnogeografske ali upravno-politične enote), znotraj katere se po navadi prepletajo družbeni procesi več družb, na katere marsikdaj vplivajo tudi dogodki v več državah (držav priselitve, držav odselitve, sosednjih držav države odselitve itd.). Objavljene znanstvene monografije v slovenščini, v katerih so se člani skupine ukvarjali s fenomeni priseljenskih skupnosti v ZDA in v Evropi, predstavljajo tudi pomemben prispevek k uporabi slovenske terminologije v teh tematikah.
Pomen za razvoj Slovenije
Raziskave stikov slovenskega naroda z drugimi narodi sveta skozi zgodovino in sedanjost predstavljajo pomemben del raziskovanja preteklosti ter sedanjosti slovenskega izseljenstva, slovenskih avtohtonih manjšin in slovenskega naroda kot celote. Z objavljenimi rezultati raziskav se bodo Slovenci v Republiki Sloveniji seznanili z novimi spoznanji o Slovencih, ki živijo zunaj meja Republike Slovenije. Le-ti predstavljajo pomembno vez med Slovenijo in državami, v katerih živijo, na številnih področjih družbenega življenja. Rezultate raziskav bo mogoče uporabiti zlasti pri vprašanju ohranjanja identitete slovenskih izseljencev pa tudi pri morebitnem gospodarskem in kulturnem sodelovanju mest, v katerih žive Slovenci zunaj meja Republike Slovenije, s subjekti v Republiki Sloveniji. Eden od posrednih rezultatov programa bo navezava stikov s posameznimi voditelji slovenskih organizacij v zamejstvu in zlasti v izseljenstvu, kar omogoča promocijo države Slovenije v okoljih, v katerih živijo slovenski izseljenci. Rezultati raziskav v okviru programa bodo posredno uporabni tudi za vzpodbujanje gospodarskega sodelovanja med Republiko Slovenijo in sosednjimi državami ter državami priselitve slovenskih izseljencev, saj bi lahko tamkajšnji »Slovenci« oziroma njihovi potomci igrali pomembno vlogo posrednika. Nova spoznanja o položaju slovenskih manjšin v zamejstvu bodo posebej dobrodošla po uveljavitvi schengenskega režima, nova spoznanja o slovenskem izseljenstvu bodo marsikomu v pomoč v obdobju vse hitrejše globalizacije. Raziskave slovenske kulturne dediščine v izseljenstvu in zamejstvu pa bodo pomembno prispevale k vedenju Slovencev v Sloveniji in državljanov drugih držav o Sloveniji in o Slovencih v domovini, v zamejstvu in po svetu. Učiteljeva vloga in šola nasploh je temeljni dejavnik pri utrjevanju narodove kulturne zavesti in identitete, s tem pa je izpostavljeno zlasti vprašanje učiteljevega zavedanja te vloge in njegove kompetentnosti. V Zeleni knjigi o izobraževanju učiteljev (2001) je posebej izpostavljeno, da naj izobraževanje in nadaljnjo izpopolnjevanje učiteljev omogoča razvoj široke palete profesionalnih aktivnosti, ki jih učitelji prilagodijo posameznim udeležencem, ciljem, nalogam vsebinam in situacijam. Pomembna je tudi kompetentnost učitelja za razvoj narodove identitete. Z našim projektom bomo omogočili vpogled v dejansko stanje in dobili podlago za izboljšanje (in racionalizacijo) tega področja. Poleg tega bo v okviru raziskav omogočena tudi vzgoja kadrov ter izmenjava znanj med Slovenci, ki živijo zunaj Republike Slovenije, in Republiko Slovenijo.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
