Projekti / Programi
Premična kulturna dediščina: arheološke in arheometrične raziskave
01. januar 2009
- 31. december 2014
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.02.00 |
Humanistika |
Arheologija |
|
| 1.02.00 |
Naravoslovje |
Fizika |
|
| 1.04.00 |
Naravoslovje |
Kemija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.05 |
Humanistične vede |
Druge humanistične vede |
Raziskovalci (11)
Organizacije (3)
Pomen za razvoj znanosti
Raziskave, ki smo jih izvedli v okviru našega raziskovalnega programa so pomembne za razvoj arheologije bronaste in železnih dob, rimske dobe in zgodnjega srednjega veka ter numizmatike in za področje vključevanja naravoslovnih metod v proučevanje premične arheološke dediščine ter uporabo izsledkov teh raziskav na področje konserviranja in restavriranja kulturne dediščine. Obravnavane vsebine zajemajo arheološke najdbe in najdišča iz območja Slovenije in na področju numizmatike tudi Hrvaške, vendar pomen njihovih izsledkov daleč presega omenjen geografski okvir. Vpenjanje kemijskih analiz v raziskave predmetov iz bakra in bakrovih zlitin, hkrati s posrednimi raziskavami izvora rude, bistveno dopolnjuje razumevanje tehnološkega znanja in trgovanja s kovinami v pozni bronasti dobi v srednji Evropi. Obdobje pozne bronaste dobe in starejše železne dobe je pomemben formativni čas za družbene procese, ki vodijo k začetkom urbane civilizacije. Mnogi vidiki deponiranja kovinskih predmetov v protourbanih središčih severne Italije in v sočasnih naseljih v Sloveniji odražajo zgodnje oblike kultnih dejavnosti. Hkrati pa nekateri njegovi vidiki nakazujejo, da je bila pomembna funkcija deponiranja tudi začasno tezavriranje. Ugotavljanje podobnosti in razlik v depojih širšega območja srednje in južne Evrope je pomembno za boljše razumevanje tega časa. Raziskave denarja iz 2. in 1. stoletja pr. Kr. so izboljšale poznavanje denarnega sistema, ekonomske in politične zgodovine na jugovzhodnem alpskem območju ob zaključku prazgodovine in na prehodu v rimsko dobo. Arheometrične raziskave uporabe kovin in zlitin v 1. st. pr. Kr. so dale zelo dobre rezultate, ki so pomembni za celo območje rimske države in njene soseščine. Raziskave rimskega orožja in vojaške opreme so zaradi enotnosti te vrste materialne kulture relevantne za celo območje rimske države. V primeru izjemnih najdišč ali izjemnih predmetov je pomen njihovih raziskav še bistveno večji. Med raziskanimi vsebinami so taki primeri prizorišča rimskih vojaških napadov na Idrijsko-Cerkljanskem, najdbe iz reke Ljubljanice in poznorimski obrambni in kontrolni sistem zapor Claustra Alpium Iuliarum. Arheometrične raziskave zgodnjesrednjeveških steklenih jagod so prispevale k reševanju kronoloških vprašanj ketlaške kulture. Pomen naših raziskav za razvoj arheologije v Sloveniji in širše ne izvira le iz izjemnosti raziskovanih predmetov, temveč tudi iz inovativnega pristopa in kvalitete dela.
Pomen za razvoj Slovenije
Izvajanje raziskovalnega programa prispeva k pozitivnemu razvoju Slovenije na področju gospodarstva, kulture, varovanja kulturne dediščine, razvoja narodne zavesti, razvoja mladih kadrov in promocije Slovenije. Pet izvajalcev raziskovalnega programa so muzejski kustosi, zato izsledke raziskav hitro vključujejo v izdelke, ki so namenjeni najširšim javnostim (npr. razstave in spremljajoče publikacije, poljudni filmi, poljudne objave in predavanja, nastopi v medijih). Na ekonomskem področju te dejavnosti prispevajo k izboljšanju turistične ponudbe – v preteklem šestletnem obdobju npr. na Bledu (razstava na Blejskem gradu), v Ljubljani (razstave v Narodnem muzeju Slovenije, Banki Slovenije), na Hrušici (nova stalna razstava odprta 2014), v Sevnici in Tolminu. Za narodno zavest in kulturni razvoj Slovenije je pomembno poznavanje preteklosti območja, na katerem živimo, in vključevanje tega poznavanja v najširšo zavest njenih prebivalcev. Pri tem ima velik pomen premična arheološka dediščina. Izvajanje raziskovalnega programa je prispevalo h krepljenju družbene zavesti o izjemnosti arheološke dediščine na geostrateško pomembnem območju Slovenije in o nujnosti njenega ohranjanja. Izvajanje raziskovalnega programa je prispevalo k varovanju kulturne dediščine. Za ohranjanje arheološke premične dediščine, še posebej kovinskih predmetov, ki so dovzetni za propadanje, je namreč izjemnega pomena njeno ustrezno konserviranje. Pri njegovem načrtovanju in izvajanju so bistveni raziskovalni in analitski postopki, ki so sestavni del raziskav v okviru našega raziskovalnega programa. Na tem področju je bilo izrednega pomena že utečeno tesno sodelovanje izvajalcev raziskovalnega programa s Konservatorskim oddelkom Narodnega muzeja Slovenije, ki svoje izkušnje posreduje drugim konservatorskim delavnicam v državi. Z objavljanjem izsledkov raziskav v svetovnih jezikih v mednarodno uveljavljenih revijah in monografijah ter s kvalitetnimi nastopi na mednarodih konferencah in sodelovanjem v mednarodnih projektih je izvajanje raziskovalnega programa prispevalo k promociji Slovenije na področju znanosti. Vključevanje izsledkov raziskovalnega programa v reprezentativna poljudna ali poljudno-znanstvena dela (npr. razstave in spremljajoče objave) pa je prispevalo k promociji države na širšem področju. Vsebine raziskovalnega programa so bile vključene v poučevanje na dveh slovenskih univerzah. V okviru šestletnega izvajanja raziskovalnega programa se je izobraževalo pet mladih raziskovalcev. Z obojim smo vplivali na izobraževanje in vzgojo mladih strokovnjakov. Menimo, da je izvajanje raziskovalnega programa pomembno za razvoj arheoloških raziskav v Sloveniji, še posebej na področju arheometrije in proučevanja drobnih najdb ter za ohranjanje tesnih vezi med raziskovanjem in konserviranjem premične arheološke dediščine.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
2012,
2013,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
2012,
2013,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
