Projekti / Programi
Azijski jeziki in kulture
01. januar 2009
- 31. december 2013
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
6.06.00 |
Humanistika |
Kulturologija |
|
6.05.00 |
Humanistika |
Jezikoslovje |
|
6.07.00 |
Humanistika |
Literarne vede |
|
Koda |
Veda |
Področje |
H630 |
Humanistične vede |
Starosibirski jeziki in književnosti, korejščina, japonščina |
H640 |
Humanistične vede |
Jeziki in književnosti južne in jugovzhodne Azije, kitajščina |
Koda |
Veda |
Področje |
6.02 |
Humanistične vede |
Jeziki in književnost |
japonščina, kitajščina, japonska literatura, kitajska literatura, jezikovna politika, metodologija medkulturnih raziskav, politični sistemi Vzhodne Azije, azijske epistemologije, primerjalna psihologija, zgodovina Vzhodne Azije, afriške literature
Raziskovalci (15)
Organizacije (2)
Povzetek
Cilj raziskovalnega programa je spoznavanje jezikov in kultur Azije in Afrike na osnovi razvijanja interdisciplinarnih pristopov in metodologij , izhajajočih iz predmeta obravnavanja. Tak pristop zavrača tradicijo humanističnega raziskovanja, ki temelji na kolonialni evropski ekspanziji 19. stoletja. Glavna področja obravnave so besedilna pragmatika v japonskem jeziku, utemeljena s korpusnim pristopom, kitajska književnost, afriške književnosti, Japonska z vidika primerjalne psihologije, Vzh. azijska zgodovina, politični sistemi v Vzh. Aziji, azijske epistemologije, ter, kot metodološka osnova vsemu - metodologija medkulturnih raziskav.
Pomen za razvoj znanosti
Zaradi vključevanja virov v matičnih jezikih obravnavanih regij je bil omogočen dostop do avtohtonih informacij in znanj. Takšni postopki so osnovani na našem trdnem prepričanju o tem, da je dostop do teh tujih znanj izjemno pomemben za razvoj odnosov med Evropo in Azijo in še posebej med Slovenijo in L.R. Kitajsko, Tajvanom, Japonsko Južno Korejo in Indijo. V procesu interdisciplinarnih raziskav so člani skupine izdelali ogrodje novih teoretskih in metodoloških paradigem v azijskih študijah in izpostavili novo idejo medkulturnih stikov, osnovano na kulturi priznavanja ter upoštevanja kulturne specifike obravnavanih regij. V svojem raziskovalnem delu je programska skupina razvila ter nadgradila obstoječe teorije in metodologije znotraj tega kulturološkega raziskovalnega področja. Poleg relevance načrtovanih vsebinskih izsledkov je imel raziskovalni program namreč pomembne implikacije tudi na področju razvoja in nadgradnje metodoloških iztočnic medkulturnih raziskav znotraj družboslovnih in humanističnih disciplin. Pri tem gre za sistem, ki poskuša zmanjšati nevarnost kulturno pogojenih nesporazumov oz. napačnih interpretacij obravnavanih družbenih, političnih, jezikovnih in kulturnih pojavov. Program je zato zastavljen tako, da predmetov raziskave ne obravnava izključno skozi prizmo metodičnih postopkov evro-ameriških epistemologij in teorije znanosti, temveč upošteva tudi logiko sistemov tradicionalnih kategorialnih aparatov ter konceptualnih ustrojev, ki so se razvili v okviru azijskih teoretskih diskurzov. Inovativni element znotraj te specifične metodologije se kaže v uporabi določenih novih metod na področju medkulturnih študij: ker se je v zasnovi medkulturne metodologije v teku zadnjih let izkazalo, da konceptov in kategorij ni mogoče enostavno prenašati iz enega socio-kulturnega konteksta v drugega, so člani in članice programske skupine izdelali teoretsko osnovo metode takim. diskurzivnega ali konceptualnega prevajanja. To osnovo, ki se bo v teku nadaljevanja programa še dodelala, nadgradila in izpopolnila, so člani programske skupine že predstavili na dveh mednarodnih znanstvenih posvetih, v katerih je naletela na velik interes udeležencev. Metode tovrstnega diskurzivnega prevajanja namreč niso del obstoječih metodologij nobene od drugih družboslovnih ali humanističnih disciplin, ampak tvorijo možni temelj novih, specifičnih metodologij, na katerih bodo lahko osnovane sodobne, objektivnejše azijske študije. Raziskave specifičnih azijskih teoretskih modelov, družbenih, političnih in ekonomskih struktur, analize in interpretacije kulturnih doprinosov azijske regije, ter njihova umestitev v zahodne diskurze o tej regiji poleg tega zapolnjujejo pomembno teoretsko vrzel v zahodnih implementacijah regijskih študij. Raziskovalni program namreč med drugim intenzivno dela tudi na oblikovanju novih možnosti vpogleda v epistemološke sisteme, ki so vzniknili izven prevladujočih smernic evro-ameriške idejne tradicije. Izsledki raziskovalnega dela programske skupine zato nudijo tudi možnost preseganja in eliminiranja evrocentričnih, kulturno pogojenih predsodkov glede domnevne superiornosti in vseprisotnosti zahodnih teoretskih modelov ter nazorno kažejo na dejstvo, da rezultati zahodnih diskurzov nikakor ne predstavljajo edine gonilne sile teoretskih inovacij sodobnega časa. Vključevanje evropskih in azijskih partnerjev je zagotovilo poglobitev akademskega sodelovanja in izmenjav s temi regijami. Vključitev treh mladih raziskovalcev in dveh raziskovalcev, ki sta v fazi postdoktorskega usposabljanja, je zagotovila vzgojo in izobraževanje kadrov na področju azijskih študij. Program je omogočil tudi izdelavo študijskih programov in uvedbo dveh novih izbirnih predmetov s področja spoznavanja mednarodnih odnosov v vzhodnoazijski regiji na Oddelku za azijske in afriške študije Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Pomen za razvoj Slovenije
Raziskovalni program je usklajen s strateškimi razvojnimi področji in nacionalnimi prioritetami Republike Slovenije. Zaradi novih uvidov v kulturno pogojene strukture azijskih družb, katere bo nudil, bo pomembno prispeval k izboljšanju in višji kakovosti političnih, gospodarskih in kulturnih relacij Slovenije z državami azijske regije. Azijske družbe 21. stoletja namreč spreminjajo obstoječe sheme napredka: ravnovesje ekonomskih in političnih moči se preveša iz evro-ameriške na azijsko regijo. Ta preobrat nas sooča z vrsto problemov, povezanih s preoblikovanjem materialnih in idejnih paradigem, ki ne določajo zgolj razvoja samih azijskih družb, temveč so relevantni tudi za mednarodne odnose na globalni ravni in konkretno tudi na ravni slovenske politike mednarodnih odnosov. Reševanje teh problemov zahteva upoštevanje širših perspektiv. Te niso omejene samo na ekonomska, socialna in politična vprašanja, temveč zaobjemajo tudi družbene funkcije ideologij ter kulturno pogojenih vrednot, t.j. epistemološke temelje karakterističnih in trajnih inštitucij posamičnih azijskih družb. Programske raziskave, ki so vključevale večplastno analizo tradicionalnih in modernih epistemoloških sistemov v azijski regiji, so namreč ponudile nove okvire za razumevanje kulturnih partikularnosti in za evalvacijo ustreznih življenjskih stilov in sovpadajočih ideologij. Raziskava teh modelov je za Slovenijo pomembna tudi zaradi tega, ker vključuje študije koncepta „azijskih vrednot” kot novega ključnega elementa aktualne politične dikcije. Program je izkazal potencial za prenos rezultatov v prakso na različnih področjih dejavnosti, od didaktike azijskih jezikov in prevajanja literarnih del, do uporabe teoretskih izsledkov kulturoloških, zgodovinskih in epistemoloških vidikov programa v gospodarskih in kulturnih stikih z državami v azijski regiji. Zato so izsledki programa pozitivno vplivali na izboljšanje poznavanja relevantne regije in tudi na povečevanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva ter učinkovitosti drugih dejavnosti, vpetih v globalno družbo in gospodarstvo. Raziskovalni program je preko poglabljanja vedenj o relevantnih regijah in neposredno preko prevodov del iz literature, humanistike in družboslovja omogočil slovenskemu bralstvu neposreden dostop do kulturnega sveta azijskih regij. S tem je prispeval k utrjevanju nacionalne identitete ter k ohranjanju bogastva naravne in kulturne dediščine. Izsledki programa se sproti vključujejo v dodiplomske in podiplomske študijske programe na slovenskih univerzah ter na samostojnih visokošolskih zavodih doma in v tujini. Kontinuirani akademski stiki in izmenjave članov skupine – predvsem v okviru študijskih bivanj in gostujočih predavanj v tujini – so igrali pomembno vlogo pri povečanju prepoznavnosti in pri promociji slovenske države. Pri tem gre za vključevanje v mednarodno delitev dela, ki ima pomembne implikacije tudi na področju vzgoje in izobraževanj perspektivnih mladih kadrov na področju azijskih študij. Študije na področju mednarodne ekonomije in, na področju trgovskih stikov z Azijo, so že večkrat izpostavile pomen ozaveščanja lokalnih in kulturnih elementov v mednarodnih komunikacijah. Rezultati raziskav programske skupine, ki so bile usmerjene v razlago kulturne relativnosti oziroma kulturne pogojenosti modernizacije na primeru Azijskih držav, so vsekakor veliko doprinesli k ozaveščanju podobnosti in razlik kulturnih pričakovanj in vrednot, kot tudi k razumevanju njihovih interakcij, ki predstavljajo širši kontekst sodobnih ekonomskih odnosov med Evropo (vključno s Slovenijo) in Azijo. Pretekle izkušnje, s katerimi smo bili soočeni pri opazovanju poslovnih karier diplomantov in diplomantk Oddelka za azijske in afriške študije FF UL, so namreč jasno pokazale, da je pomanjkljiva uspešnost predvsem manjših slovenskih podjetij pri vzpostavljanju poslovnih stikov s kitajskimi partnerji pogosto povezana s pomanjkljivim poznavanjem in razumevanjem azijskih kulturnih posebnosti.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
2012,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
2012,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si