Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Azijski jeziki in kulture

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.06.00  Humanistika  Kulturologija   
6.05.00  Humanistika  Jezikoslovje   
6.07.00  Humanistika  Literarne vede   

Koda Veda Področje
H630  Humanistične vede  Starosibirski jeziki in književnosti, korejščina, japonščina 
H640  Humanistične vede  Jeziki in književnosti južne in jugovzhodne Azije, kitajščina 

Koda Veda Področje
6.02  Humanistične vede  Jeziki in književnost 
Ključne besede
japonščina, kitajščina, japonska literatura, kitajska literatura, jezikovna politika, metodologija medkulturnih raziskav, politični sistemi Vzhodne Azije, azijske epistemologije, primerjalna psihologija, zgodovina Vzhodne Azije, afriške literature
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (15)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  06980  dr. Andrej Bekeš  Jezikoslovje  Raziskovalec  2009 - 2013 
2.  13008  dr. Neva Čebron  Jezikoslovje  Raziskovalec  2013 
3.  28532  dr. Tinka Delakorda Kawashima  Kulturologija  Raziskovalec  2009 - 2012 
4.  06389  dr. Tamara Ditrich  Jezikoslovje  Raziskovalec  2009 - 2013 
5.  26518  dr. Tina Ilgo  Kulturologija  Raziskovalec  2009 - 2012 
6.  32275  dr. Saša Istenič Kotar  Kulturologija  Raziskovalec  2009 - 2013 
7.  15862  dr. Maja Lavrač  Literarne vede  Raziskovalec  2009 - 2013 
8.  15382  dr. Marjanca Pergar-Kuščer  Psihologija  Raziskovalec  2009 - 2013 
9.  24035  dr. Mateja Petrovčič  Jezikoslovje  Raziskovalec  2013 
10.  13009  dr. Jana Rošker  Kulturologija  Vodja  2009 - 2013 
11.  16232  dr. Mitja Saje  Kulturologija  Raziskovalec  2009 - 2013 
12.  20753  dr. Chikako Shigemori Bučar  Jezikoslovje  Raziskovalec  2009 - 2013 
13.  24509  dr. Nataša Vampelj Suhadolnik  Humanistika  Raziskovalec  2009 - 2013 
14.  35347  dr. Matjaž Vidmar  Kulturologija  Mladi raziskovalec  2012 - 2013 
15.  24432  dr. Sašo Živanović  Jezikoslovje  Raziskovalec  2009 - 2011 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0581  Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta  Ljubljana  1627058  15 
2.  2158  Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta  Koper  1810014003 
Povzetek
Cilj raziskovalnega programa je spoznavanje jezikov in kultur Azije in Afrike na osnovi razvijanja interdisciplinarnih pristopov in metodologij , izhajajočih iz predmeta obravnavanja. Tak pristop zavrača tradicijo humanističnega raziskovanja, ki temelji na kolonialni evropski ekspanziji 19. stoletja. Glavna področja obravnave so besedilna pragmatika v japonskem jeziku, utemeljena s korpusnim pristopom, kitajska književnost, afriške književnosti, Japonska z vidika primerjalne psihologije, Vzh. azijska zgodovina, politični sistemi v Vzh. Aziji, azijske epistemologije, ter, kot metodološka osnova vsemu - metodologija medkulturnih raziskav.
Pomen za razvoj znanosti
Zaradi vključevanja virov v matičnih jezikih obravnavanih regij je bil omogočen dostop do avtohtonih informacij in znanj. Takšni postopki so osnovani na našem trdnem prepričanju o tem, da je dostop do teh tujih znanj izjemno pomemben za razvoj odnosov med Evropo in Azijo in še posebej med Slovenijo in L.R. Kitajsko, Tajvanom, Japonsko Južno Korejo in Indijo. V procesu interdisciplinarnih raziskav so člani skupine izdelali ogrodje novih teoretskih in metodoloških paradigem v azijskih študijah in izpostavili novo idejo medkulturnih stikov, osnovano na kulturi priznavanja ter upoštevanja kulturne specifike obravnavanih regij. V svojem raziskovalnem delu je programska skupina razvila ter nadgradila obstoječe teorije in metodologije znotraj tega kulturološkega raziskovalnega področja. Poleg relevance načrtovanih vsebinskih izsledkov je imel raziskovalni program namreč pomembne implikacije tudi na področju razvoja in nadgradnje metodoloških iztočnic medkulturnih raziskav znotraj družboslovnih in humanističnih disciplin. Pri tem gre za sistem, ki poskuša zmanjšati nevarnost kulturno pogojenih nesporazumov oz. napačnih interpretacij obravnavanih družbenih, političnih, jezikovnih in kulturnih pojavov. Program je zato zastavljen tako, da predmetov raziskave ne obravnava izključno skozi prizmo metodičnih postopkov evro-ameriških epistemologij in teorije znanosti, temveč upošteva tudi logiko sistemov tradicionalnih kategorialnih aparatov ter konceptualnih ustrojev, ki so se razvili v okviru azijskih teoretskih diskurzov. Inovativni element znotraj te specifične metodologije se kaže v uporabi določenih novih metod na področju medkulturnih študij: ker se je v zasnovi medkulturne metodologije v teku zadnjih let izkazalo, da konceptov in kategorij ni mogoče enostavno prenašati iz enega socio-kulturnega konteksta v drugega, so člani in članice programske skupine izdelali teoretsko osnovo metode takim. diskurzivnega ali konceptualnega prevajanja. To osnovo, ki se bo v teku nadaljevanja programa še dodelala, nadgradila in izpopolnila, so člani programske skupine že predstavili na dveh mednarodnih znanstvenih posvetih, v katerih je naletela na velik interes udeležencev. Metode tovrstnega diskurzivnega prevajanja namreč niso del obstoječih metodologij nobene od drugih družboslovnih ali humanističnih disciplin, ampak tvorijo možni temelj novih, specifičnih metodologij, na katerih bodo lahko osnovane sodobne, objektivnejše azijske študije. Raziskave specifičnih azijskih teoretskih modelov, družbenih, političnih in ekonomskih struktur, analize in interpretacije kulturnih doprinosov azijske regije, ter njihova umestitev v zahodne diskurze o tej regiji poleg tega zapolnjujejo pomembno teoretsko vrzel v zahodnih implementacijah regijskih študij. Raziskovalni program namreč med drugim intenzivno dela tudi na oblikovanju novih možnosti vpogleda v epistemološke sisteme, ki so vzniknili izven prevladujočih smernic evro-ameriške idejne tradicije. Izsledki raziskovalnega dela programske skupine zato nudijo tudi možnost preseganja in eliminiranja evrocentričnih, kulturno pogojenih predsodkov glede domnevne superiornosti in vseprisotnosti zahodnih teoretskih modelov ter nazorno kažejo na dejstvo, da rezultati zahodnih diskurzov nikakor ne predstavljajo edine gonilne sile teoretskih inovacij sodobnega časa. Vključevanje evropskih in azijskih partnerjev je zagotovilo poglobitev akademskega sodelovanja in izmenjav s temi regijami. Vključitev treh mladih raziskovalcev in dveh raziskovalcev, ki sta v fazi postdoktorskega usposabljanja, je zagotovila vzgojo in izobraževanje kadrov na področju azijskih študij. Program je omogočil tudi izdelavo študijskih programov in uvedbo dveh novih izbirnih predmetov s področja spoznavanja mednarodnih odnosov v vzhodnoazijski regiji na Oddelku za azijske in afriške študije Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Pomen za razvoj Slovenije
Raziskovalni program je usklajen s strateškimi razvojnimi področji in nacionalnimi prioritetami Republike Slovenije. Zaradi novih uvidov v kulturno pogojene strukture azijskih družb, katere bo nudil, bo pomembno prispeval k izboljšanju in višji kakovosti političnih, gospodarskih in kulturnih relacij Slovenije z državami azijske regije. Azijske družbe 21. stoletja namreč spreminjajo obstoječe sheme napredka: ravnovesje ekonomskih in političnih moči se preveša iz evro-ameriške na azijsko regijo. Ta preobrat nas sooča z vrsto problemov, povezanih s preoblikovanjem materialnih in idejnih paradigem, ki ne določajo zgolj razvoja samih azijskih družb, temveč so relevantni tudi za mednarodne odnose na globalni ravni in konkretno tudi na ravni slovenske politike mednarodnih odnosov. Reševanje teh problemov zahteva upoštevanje širših perspektiv. Te niso omejene samo na ekonomska, socialna in politična vprašanja, temveč zaobjemajo tudi družbene funkcije ideologij ter kulturno pogojenih vrednot, t.j. epistemološke temelje karakterističnih in trajnih inštitucij posamičnih azijskih družb. Programske raziskave, ki so vključevale večplastno analizo tradicionalnih in modernih epistemoloških sistemov v azijski regiji, so namreč ponudile nove okvire za razumevanje kulturnih partikularnosti in za evalvacijo ustreznih življenjskih stilov in sovpadajočih ideologij. Raziskava teh modelov je za Slovenijo pomembna tudi zaradi tega, ker vključuje študije koncepta „azijskih vrednot” kot novega ključnega elementa aktualne politične dikcije. Program je izkazal potencial za prenos rezultatov v prakso na različnih področjih dejavnosti, od didaktike azijskih jezikov in prevajanja literarnih del, do uporabe teoretskih izsledkov kulturoloških, zgodovinskih in epistemoloških vidikov programa v gospodarskih in kulturnih stikih z državami v azijski regiji. Zato so izsledki programa pozitivno vplivali na izboljšanje poznavanja relevantne regije in tudi na povečevanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva ter učinkovitosti drugih dejavnosti, vpetih v globalno družbo in gospodarstvo. Raziskovalni program je preko poglabljanja vedenj o relevantnih regijah in neposredno preko prevodov del iz literature, humanistike in družboslovja omogočil slovenskemu bralstvu neposreden dostop do kulturnega sveta azijskih regij. S tem je prispeval k utrjevanju nacionalne identitete ter k ohranjanju bogastva naravne in kulturne dediščine. Izsledki programa se sproti vključujejo v dodiplomske in podiplomske študijske programe na slovenskih univerzah ter na samostojnih visokošolskih zavodih doma in v tujini. Kontinuirani akademski stiki in izmenjave članov skupine – predvsem v okviru študijskih bivanj in gostujočih predavanj v tujini – so igrali pomembno vlogo pri povečanju prepoznavnosti in pri promociji slovenske države. Pri tem gre za vključevanje v mednarodno delitev dela, ki ima pomembne implikacije tudi na področju vzgoje in izobraževanj perspektivnih mladih kadrov na področju azijskih študij. Študije na področju mednarodne ekonomije in, na področju trgovskih stikov z Azijo, so že večkrat izpostavile pomen ozaveščanja lokalnih in kulturnih elementov v mednarodnih komunikacijah. Rezultati raziskav programske skupine, ki so bile usmerjene v razlago kulturne relativnosti oziroma kulturne pogojenosti modernizacije na primeru Azijskih držav, so vsekakor veliko doprinesli k ozaveščanju podobnosti in razlik kulturnih pričakovanj in vrednot, kot tudi k razumevanju njihovih interakcij, ki predstavljajo širši kontekst sodobnih ekonomskih odnosov med Evropo (vključno s Slovenijo) in Azijo. Pretekle izkušnje, s katerimi smo bili soočeni pri opazovanju poslovnih karier diplomantov in diplomantk Oddelka za azijske in afriške študije FF UL, so namreč jasno pokazale, da je pomanjkljiva uspešnost predvsem manjših slovenskih podjetij pri vzpostavljanju poslovnih stikov s kitajskimi partnerji pogosto povezana s pomanjkljivim poznavanjem in razumevanjem azijskih kulturnih posebnosti.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2009, 2010, 2011, 2012, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2009, 2010, 2011, 2012, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno