Projekti / Programi
Raziskave slovenske glasbene preteklosti
01. januar 2009
- 31. december 2014
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
6.08.00 |
Humanistika |
Muzikologija |
|
Koda |
Veda |
Področje |
H320 |
Humanistične vede |
Muzikologija |
Koda |
Veda |
Področje |
6.04 |
Humanistične vede |
Umetnost (umetnost, umetnostna zgodovina, izvajanje umetnosti, glasba) |
glasba, zgodovina, srednji vek, renesansa, barok, klasicizem, romantika, glasba 20. stol., moderna, modernizem, zgodovinska avantgarda, popis virov, bibliografija, glasbena teorija
Raziskovalci (15)
Organizacije (2)
Povzetek
Predmet raziskav je slovenska glasba kot umetnost, predvsem njen zgodovinski vidik od srednjega veka do danes. Raziskave zajemajo dokumentarno, biografsko, analitično in sintetično znanstveno obravnavo. Vsebinsko se bodo osredotočale na raziskavo enoglasnih in polifonih repertoarjev do nastopa monodije; na skladatelje Giacoma Gorzanisa, Gabriella Pulitija, Antonia Tarsio in J. K. Dolarja; na cerkveno glasbo poznega klasicizma na Slovenskem, na vlogo in pomen zborovstva v obdobju do prve svetovne vojne ter na vprašanje simfonične umetnosti po drugi vojni.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskave evropske glasbene zgodovine so v porastu. Nove najdbe in interpretacije, ki se predstavljajo na raznih konferencah, dopolnjujejo in postopoma spreminjajo že obstoječe vedenje. Raziskave, ki so potekale v okviru programa, predstavljajo integralni del mednarodnih znanstvenih prizadevanj, saj dopolnjujejo vedenje o zgodovini glasbe v srednjeevropskem prostoru. Slovenija leži med evropskim vzhodom in zahodom, severom in jugom. V zgodovini je bila dežela prehoda in uveljavljanja različnih vplivov. Slovenske glasbene preteklosti se ne da raziskovati brez poznavanja dogajanja v sosednjih deželah; to pa tudi pomeni, da poznavanje srednjeevropske glasbene zgodovine ne more biti popolno brez slovenskega deleža. (Npr.: študij kartuzijanskih glasbenih praks ne more obiti rokopisov iz samostana Žiče; funkcioniranje opernega uprizarjanja v 18. stol. ne more biti popolno, če se ne upoštevajo predstave v Ljubljani, ležeči med Gorico in Gradcem itd.). V tem smislu pomenijo vse opravljene raziskave poglabljanje poznavanja srednjeevropske glasbene in kulturne zgodovine. Poudariti je treba, da so bile številne razprave, nastale v okviru programa, objavljene v angleščini, nemščini ali italijanščini, in da so bile vse slovenske opremljene z daljšimi angleškimi povzetki, kar omogoča njihovo široko dostopnost. Vse te ugotovitve veljajo v polni meri tudi za znanstvenokritične izdaje virov (v zbirki Monumenta artis musicae Sloveniae). Številni skladatelji, katerih dela so bila objavljena v zbirki Monumenta artis musicae Sloveniae, so bili aktivni tudi v drugih evropskih okoljih, kar pomeni, da njihova glasba ni zanimiva le za slovenski prostor. Zbirka Monumenta artis musicae Sloveniae je strogo dvojezična (slovensko-angleška); poleg tega je treba poudariti, da poteka izdajanje zbranih del nekaterih skladateljev v zbirki pod mednarodnim uredniškim odborom.
Pomen za razvoj Slovenije
Z znanstvenega stališča sodijo programske raziskave v področje znanstvenega preučevanja (srednje)evropske glasbene zgodovine. Obenem imajo kulturno razsežnost, saj se ukvarjajo z glasbo kot bistvenim segmentom slovenske kulturne zgodovine. Slovenska kulturna zgodovina ne more biti popolna brez glasbe, ki se je zavestno gojila tu vse od srednjega veka dalje. Številni kulturni pojavi so bili in so še zmeraj ozko povezani z glasbo, zaradi česar jih ni mogoče razlagati brez upoštevanja njihovega glasbenega vidika. Nova Zgodovina glasbe na Slovenskem, ki nastaja znotraj programa, je zanesljiva osnova za vsako interdisciplinarno obravnavo specifičnih obdobij ali pojavov v slovenski kulturni zgodovini. Tudi vse druge raziskave, ki so nastale znotraj programa, so na določeni način vezane na slovenski prostor in njegovo kulturno zgodovino, kar pomeni, kar pomeni, da predstavljajo prispevek k boljšemu poznavanju slovenske kulturne zgodovine. Poudariti je treba, da je serija Monumenta artis musicae Sloveniae, ki izhaja vse od leta 1983, močno prisotna v slovenskem kulturnem prostoru. Številni glasbeniki (zbori, ansambli) izvajajo glasbo, objavljeno v zbirki, in ta glasba je tako prisotna v glasbenem življenju prav po zaslugi te zbirke.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
2012,
2013,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
2012,
2013,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si