Projekti / Programi
Psihološke raziskave-osebnost, kognicija in odločanje v življenjski perspektivi
01. januar 2009
- 31. december 2014
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.09.00 |
Družboslovje |
Psihologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.01 |
Družbene vede |
Psihologija in kognitivne znanosti |
Raziskovalci (19)
Organizacije (1)
Pomen za razvoj znanosti
Izsledki projekta bodo imeli tako teoretičen kot praktičen pomen. Prispevali vodo k boljšemu teoretskemu razumevanju odnosov med dimenzijami osebnosti, kognicije in odločanja, kot tudi k boljšemu razumevanju vpliva teh dimenzij na dimenzije življenjske perspektive in njenih domen. Pričakujemo, da bodo raziskovalni izsledki prispevali k napredku na različnih področjih psihologije, na področjih osebnostne, kognitivne, konativne, razvojne, socialne, pedagoške, organizacijske in klinične psihologije in na področju psihološke metodologije. Posebno pomembno se zdi napredovanje pri razvijanju novih znanstvenih paradigem, ki so vključene v raziskovane modele. Eden od najpomembnejših nasledkov raziskovanja je vsekakor spodbujanje nadaljnjih raziskav. Pričakujemo plodno integracijo izsledkov z izsledki drugih tekočih projektov doma in v svetu. Zlasti zanimivo perspektivo odpira možnost, da bi našli ključne povezave med vsemi najpomembnejšimi vidiki in področji osebnosti, nekakšno "veliko enačbo" psihologije, ki bi povezovala dimenzije osebnosti, emocij, motivacije, intelekta in psihičnega blagostanja. V tej perspektivi morda lahko vidimo smisel naslednjega velikega dolgoročnega psihološkega raziskovanja. Odločanje je že dolgo časa predmet raziskovanja v psihologiji in v zadnjem času se zanimanje za procese odločanja in dejavnike, ki na odločanje vplivajo, še povečuje tako v psihologiji, kot tudi v kognitivni znanosti, na področju umetne inteligence idr. Z vprašanji, ki zadevajo odločanje imamo opraviti na vseh ravneh in področjih obnašanja, kjer se soočamo z izbirami, v normalnih in kritičnih situacijah, v domačem, šolskem in delovnem okolju, na individualnem in skupinskem nivoju, v vsakdanjem življenju, gospodarstvu, politiki, zdravstvu itd. Izdelava integralnega modela odločanja, ki sistemsko vključuje preverjeni vpliv osebnostnih in kognitivnih dejavnikov odločanja torej pomeni pomembno stopnjo v povezovanju in nadgradnji spoznanj teorije odločanja. Potreba po takšnem modelu je implicitno, ne malokdaj pa tudi eksplicitno izražena v vrsti bazičnih znanstvenih del, ki skušajo povzeti glavne izsledke raziskovanj odločanja in odpirati nova vprašanja na tem področju. Problematika osebnosti, kognicije in odločanja je z raziskovalnega aspekta še toliko bolj pomembna, ker se povezuje z izjemno pomembnimi praktičnimi vprašanji, ki postajajo še dodatno pomembna in aktualna ob soočanju s kritičnimi razmerami in neznankami. Težko najdemo področje raziskovanja, ki bi imelo tako široke teoretske in obenem življenjsko pomembne praktične in aplikativne razsežnosti. Raziskovalni problemi programa se organsko vključujejo v aktualne in perspektivne teme raziskovanj v svetovni psihologiji in pri tem povezujejo vsa pomembna področja psihologije ter posegajo tudi na interdisciplinarna znanstvena področja, (npr. področje kognitivne znanosti, psihogenetske raziskave…). V raziskovalnem programu so bili zajeti problemi, kjer je pričakovati zares tvorno vključevanje in bistvene prispevke našega znanstvenega potenciala, še posebno takrat, ko gre za sodelovanje z raziskovalci v razvitem svetu. Gre torej za spoznanja, ki povezujejo tri izjemno pomembne sklope psiholoških spremenljivk, osebnost, kognicijo in odločanje in ob tem posegajo v obstoječe modele pojasnjevanja teh spremenljivk in v modele njihovega medsebojnega vplivanja. Opravljene raziskave so potrdile pomen in veljavnost obstoječih vodilnih modelov dimenzionalne strukture v vseh proučevanih sklopih spremenljivk: pri dimenzijah osebnosti, dimenzijah intelekta in dimenzijah odločanja. Na vsakem od navedenih področij pa so bile ugotovljene tudi pomembne in bistvene inovacije, med katerimi imajo nekatere tudi paradigmatski pomen. Raziskovalni izsledki so še posebej pomembni zato, ker integrirajo ugotovljene neposredne in posredne kavzalne zveze v model, ki povezuje delovanje konativnega (osebnostnega) in kognitivnega psihičnega prostora z dimenzijami odločanja in njihovimi značilnostmi.
Pomen za razvoj Slovenije
Poleg teoretskega pomena lahko izsledki raziskovanja spodbudijo aplikativne raziskave značilnosti in uspešnosti obnašanja v zvezi z zajetimi področji življenjske perspektive, torej na področju družine, partnerskih odnosov, vzgoje in šolanja, poklicnega delovanja, izrabe prostega časa ter psihičnega blagostanja, zdravja, soočanja s stresom in izgorevanja. Takšno raziskovanje se povsem ujema z emergentnimi praktičnimi cilji psihološkega dela v sodobnem svetu. Izsledki raziskovalnega programa bodo uporabni pri načrtovanju znanstvenega in kulturnega delovanja, šolstva na različnih ravneh izobraževanja, še posebno pa pri spodbujanju inovativnosti na področju trženja, podjetništva, organizacije dela, izboljševanja kakovosti življenja, zdravja in varnosti, prevencije zdravja. Poseben dodatni možni pomen izsledkov programa vidimo v promociji uspešnih oblik odločanja in soodločanja na področju mednarodne konkurence, izvoza, bančništva, organizacije skupnega nastopa s tujimi partnerji itd. V kulturni sferi se zdijo možni izsledki programa pomembni za uspešno in demokratično soočanje z izzivi kulturne pluralnosti in multikulturnosti, spodbujanje kakovosti kulturne izobrazbe, spodbujanje optimalnih rešitev pri pomanjkanju "kritične mase", značilne za Slovenijo in druge manjše države na področju kulturnega in znanstvenega delovanja. Raziskovalni program bo prispeval izsledke, ki bodo uporabni za izdelavo programov in ekspertnih sistemov na področju tehnološkega razvoja in uporabe tehnologij. Izsledki raziskovalnega programa bodo pomembni za implementacijo odločanja na mnogih področjih, pomembnih z vidika nacionalne identitete in bogastva naravne ter kulturne dediščine. To velja predvsem za odločitve v zvezi s procesi vključevanja v mednarodne integracije in v globalizacijske procese, za iskanje optimalnih rešitev pri ohranjanju in varovanju slovenskega jezika, naravnih in kulturnih bogastev in vrednot Slovenije, za odločitve strategijah gospodarskega razvoja, za odločitve o prometu, urejanju okolja in varovanju okolja, za odločitve o promociji Slovenije v turizmu in športu, gostinstvu itd. Program (programska skupina) in njegovi izsledki so za slovenski prostor pomembni tudi zaradi naslednjega: - omogočajo in spodbujajo nadaljnji razvoj psihologije kot znanstvene discipline in razvoj njenih meddisciplinskih povezav pri tem pa nadaljujejo že uveljavljeno tradicijo psihološkega raziskovanja pri nas, - tvorno vključujejo slovensko psihologijo v globalni razvoj psihologije, - usmerjajo se na vprašanja in probleme psihologije, ki so in bodo zelo aktualni pri nas tako s teoretičnega kot z aplikativnega vidika (npr. .) - spodbujajo večjo vpetost psiholoških spoznanj v druge stroke in refleksijo nepsiholoških spoznanj v psihologijo Izsledki raziskovanja bodo uporabni za nacionalno strategijo načrtovanja družine, vzgoje, šolstva, industrije in managementa ter zdravstva. Prispevali naj bi k učinkovitejši uporabi človeških moči za uspešnost in konkurenčnost na teh področjih in seveda k splošnemu izboljšanju kakovosti življenja. Programska skupina se zavezuje k uveljavljanju odličnosti v raziskovanju in k učinkovitemu organiziranju integracije različnih psiholoških in z njimi povezanih disciplin, to pa z namenom, da bi spodbujali in povečevali participacijo slovenske psihologije v dometih sodobne psihološke znanosti in da bi pomembno prispevali k uresničevanju nacionalnih družbenih ciljev. Skladno s tem, pomeni predvideno delo programske skupine smiselno problemsko nadaljevanje dela v obdobju 2009-2014, obenem pa tudi ekstenzijo in poglobitev dosedanjega dela programske skupine in hkrati vključuje vse temeljne disciplinarne vidike stroke: občo psihologijo, psihologijo osebnosti, emocij in motivacije, kognitivno psihologijo, razvojno psihologijo, socialno psihologijo, psihološko metodologijo in psihometrijo ter aplikativne discipline, klinično psihologijo, pedagoško psihologijo in industrijsko/organizacijsko psihologijo.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
2012,
2013,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
2012,
2013,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
