Projekti / Programi
Podjetništvo za inovativno družbo
01. januar 2009
- 31. december 2014
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.02.00 |
Družboslovje |
Ekonomija |
|
| 5.04.00 |
Družboslovje |
Upravne in organizacijske vede |
|
| 5.09.00 |
Družboslovje |
Psihologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S0 |
Družboslovje |
S0 |
| S124 |
Družboslovje |
Patenti, avtorske in sorodne pravice, blagovne in storitvene znamke, modeli in vzorci, označbe porekla |
| S180 |
Družboslovje |
Ekonomija, ekonometrija, ekonomska teorija, ekonomski sistemi, ekonomska politika |
| S184 |
Družboslovje |
Ekonomsko planiranje |
| S185 |
Družboslovje |
Tržna in industrijska ekonomika |
| S188 |
Družboslovje |
Razvojna ekonomika |
| S189 |
Družboslovje |
Organizacijske vede |
| S190 |
Družboslovje |
Vodenje podjetij |
| S191 |
Družboslovje |
Trženje |
| S195 |
Družboslovje |
Razvojno sodelovanje |
| S264 |
Družboslovje |
Uporabna in eksperimentalna psihologija |
| T270 |
Tehnološke vede |
Okoljska tehnologija, nadzor onesnaženja |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.02 |
Družbene vede |
Ekonomija in poslovne vede |
Podjetništvo, inovativnost, ekonomski razvoj
Raziskovalci (17)
Organizacije (1)
Povzetek
Raziskovalni program P5-0023 "Podjetništvo za inovativno družbo" v obsegu 1,2 FTE ima postavljene temeljne cilje, ki so usmerjeni v poznavanje in razumevanje medsebojne povezanosti med podjetništvom, inovativnostjo in ekonomsko rastjo. Tako želi okrepiti razumevanje razlogov, ki delujejo v podjetjih in organizacijah, da nove članice EU zaostajajo po inovativnosti in podjetnosti, med njimi tudi Slovenija, in razumevanje, kaj storiti, da bomo zaostanek čimprej vsaj zmanjšali, če ne povsem odpravili.
Poudarki raziskovalne skupine se kažejo predvsem v pojasnjevanju in razumevanju ključnosti prehoda v inovativno gospodarstvo in družbo, vplive in posledice vstopa Slovenije v EU z vidika inovativnosti podjetij, njihove družbene odgovornosti in ekonomske rasti v povezavi s podjetništvom. Raziskovanje se navezuje na spoznanja iz predhodnega raziskovalnega programa "Inovativno podjetje v tranziciji" ter temeljnih in ciljnih raziskovalnih projektov "Slovenski podjetniški observatorij", "Global Entrepreneurship Monitor", ter "Regionalni podjetniški monitor in družbene vrednote", ki so bili izvajani v isti raziskovalni skupini.
Osnovno teoretično izhodišče raziskave je spoznanje, da specifične okoliščine za izvajanje inovacijsko-podjetniške aktivnosti v posamezni regiji vplivajo na velikost in obseg družbeno koristnega podjetništva, le-to pa odločilno podpira ekonomsko rast in razvoj. Inovativnost, podjetnost in podjetništvo so odvisni od ljudi (njihovih vrednot, zlasti motivov in aspiracij, ter usposobljenosti), njihove tovrstne lastnosti v tranzicijskih – zamudniških gospodarstvih manjkajo in jih je treba pospešeno razviti.
Temu primerno so za ta raziskovalni program domišljene raziskovalne vsebine, ki zajemajo proučevanje gospodarskega in družbenega razvoja regije, njene sposobnosti trgovati kot odprto konkurenčno gospodarstvo, njene sposobnosti enakopravno zaposlovati oba spola podjetniško in sodelavsko, njene sposobnosti raziskovati, razvijati in prevzemati v inovativno uporabo dosežke R&R v stara in nova podjetja, zlasti mala in srednjevelika podjetja (MSP), njene sposobnosti razvijati nove gospodarske dejavnosti ipd. ter na inovativnosti in podjetnosti ter sistemskem razmišljanju temelječe konkurenčnosti in sodobne kakovosti življenja. Skupina raziskuje vgrajevanje podjetnosti, podjetništva in inovativnega inovacijskega managementa, vključno z intelektualno lastnino v integralni management podjetja, model družbene odgovornosti (in njenega merjenja s sodobno boniteto ipd.) podjetja, model etičnih norm in kulture podjetja ter model takšne ekonomike podjetja, da je sposobna raziskovati nove tipe podjetij (kot so multimedijska podjetja). Sem spadajo tudi samopodoba in sposobnost prevzemanja rizika podjetnikov in drugih vplivnih ljudi, metode odločanja o prihodnosti podjetja (anticipativnost), celovito namesto enostransko obravnavanje tehnoloških in drugih invencij in inovacij, zlasti okoljevarstvenih.
Navedene raziskovalne vsebine so skladne s temeljnimi cilji raziskave, ki so ob poznavanju in razumevanju medsebojne povezanosti med podjetništvom in inovativnostjo ter ekonomsko rastjo zlasti: (1) okrepiti razumevanje razlogov, ki delujejo znotraj podjetij/organizacij, da nove članice EU, s posebnim poudarkom na Sloveniji, zaostajajo po inovativnosti in podjetnosti, in (2) razumevanje, kaj je možno storiti, da bi ta zaostanek čimprej čimbolj zmanjšali ali celo odpravili.
Pomen za razvoj znanosti
Programska skupina je v preteklem obdobju prispevala k razumevanju medsebojnega odnosa med ekonomsko rastjo in razvojem in podjetništvom, kakor tudi k bolj celoviti metodologiji sistema indikatorjev za zaznavanje in merjenje podjetniške in inovativne aktivnosti. Rezultati raziskovanja omogočajo bolje kvantitativno analizirati vpliv številnih dejavnikov na nivo podjetništva, s čemer bolje razumemo, kako je mogoče z oblikovanjem ustreznega podpornega okolja pospeševati podjetništvo in preko njega izgrajevati inovativno družbo. Z raziskavami smo tudi prispevali k razumevanju, da je ekonomsko ravnanje zelo bistveno odvisno od prevladujočih vrednot. Od njih je odvisno, kako se bodo odločali ljudje, ki so jedro vsake ekonomske aktivnosti, inovativnosti in podjetništva še posebej. Prispevali smo tudi k boljšemu razumevanju modela vplivnih dejavnikov, ki vplivajo na podjetniške namere, pri čemer smo raziskovali dejavnike, ki vplivajo na zaznavanje poslovnih priložnosti, zlasti z vidika razlik med spoloma. Rezultati raziskav kažejo, da je z vidika podjetniških resursov pomemben zlasti socialni kapital (znanje, veščine in izkušnje), povečanje njegove ravni pa vodi do značilnega povečanja razpoznavanj poslovnih priložnosti med ženskami. Pokazali smo tudi, s katerimi pomembnejšimi mednarodno primerljivimi merami, ki so pomembne za sprejemanje in analizo političnih odločitev za povečevanje podjetniškega potenciala, se lahko merijo podjetniška aktivnost in opredeljeni vplivni dejavniki podjetništva. Operacionalizali smo zastavljeni konceptualni model proučevanja podjetništva, proučili podjetniški proces in vpliv njegovih komponent na podjetniško aktivnost na mednarodni ravni ter proučili razmerja med podjetniki, podjetništvom, družbo in njenim napredkom. Ta segment raziskovanja je bil namenjen predvsem pospeševanju podjetniškega potenciala na nacionalni ravni, teoretična in empirična priporočila pa k razumevanju podjetništva in njegovega vpliva na osebni, gospodarski in celo trajnostni družbeni razvoj. Proučevanje sodelovanja med podjetji je prineslo poglobljen vpogled v stanje le-tega v Sloveniji in primerjalno z drugimi državami, ugotovili pa smo tudi, da je se je v preteklih letih podpora podjetništvu sicer razvila, vendar pa v primerjavi z drugimi državami, Slovenija še vedno zaostaja. Z združitvijo konceptov dinamičnih zmožnosti in dinamičnega podjetja smo postavili izhodiščne ukrepe za izboljšanje pripravljenost podjetij za soočanje z dinamičnimi in kompleksnimi spremembami v okolju. Ugotavljamo tudi, da se tip in moč kulture ter etična klima v podjetjih razlikujejo glede na to ali gre za družinsko ali nedružinsko podjetje. Z raziskavami smo prispevali k razumevanju medsebojne povezanosti določenih elementov oz. pristopov okoljskih politik pri inoviranju proizvodov. Nekateri od teh pristopov zajemajo predvsem organizacijske vidike vzpostavitve okoljskih politik v podjetjih, drugi pa se osredinjajo na ovrednotenje konkretnih vplivov izdelkov na okolje. Čeprav obstajajo v svetu raziskave glede uvajanja koncepta ekodizajna izdelkov v podjetja, pa še vedno niso bili podani jasni odgovori, kako lahko aktivna okoljska politika, vpeljana po načelih in zahtevah standarda ISO 14001, promovira in vključuje okoljsko inoviranje proizvodov. Prispevali smo k razvoju metodologije za presojanje okoljske bonitete, ki temelji na večkriterijski metodologiji, integrira objektivno merjenje z vrednostnimi sodbami in upravlja subjektivnost. Za merjenje globalnih pojavov, kot sta trajnostni razvoj in merjenje družbene odgovornosti, smo razvijali metodološke rešitve: za upoštevanje interakcij med kriteriji smo uporabili koncept mehkega Choquetovega integrala, ki smo ga prilagodili za koncept večkriterijskega odločanja, za poenostavitev izražanja sodb o pomembnosti kriterijev pa smo prilagodili nekatere metode ustvarjalnega razmišljanja.
Pomen za razvoj Slovenije
Rezultati programske skupine zagotavljajo argumentirane (evidence-based) predloge za oblikovalce ekonomske razvojne politike Slovenije. Zlasti Globalni podjetniški monitor in Slovenski podjetniški observatorij sta postali nepogrešljivi podatkovni podlagi za sprejemanja ukrepov in pripravo potrebnih izhodišč ekonomske politike države na področju podjetništva. Raziskava je prispevala k večjemu razumevanju, kako relevantno ugotavljati vpliv podjetniških dejavnikov na zaznavanje poslovnih priložnosti in podjetniško aktivnost, ter k promoviranju političnih odločitev, ki bi kreirale spodbudno okolje za podjetništvo. Ugotovitve proučevanja podjetniških politik in okolja za poslovanje podjetij v Sloveniji namreč kažejo na to, da je podpora v Sloveniji na prenizki ravni, primerjava z drugimi državami pa kaže, da zaostajamo za podporo, ki jo dajejo druge države. Člani raziskovalne skupine so se uveljavili tudi kot zelo aktivna skupina za razvijanje in spodbujanje podjetniškega izobraževanja in usposabljanja, rezultati opravljenih raziskav pa so pomembni tudi za razvoj izobraževalnega sistema v Sloveniji, saj kažejo, da je podjetniške lastnosti pri otrocih mogoče razviti in jim jih priučiti, pri čemer so podjetniški krožki dober način spodbujanja kreativnosti in inovativnosti. Inovativnost je aktivnost, ki se je je mogoče naučiti skozi izobraževalni sistem in vpliva na izboljšanje podjetniških veščin in kompetenc. Z vidika trajnostnih rešitev gre za pristope kreativnega reševanja problemov kot prenosljivih kompetenc in hkrati bistva podjetniškega razmišljanja. Raziskava razvojne usposobljenosti družinskih podjetij v Sloveniji kaže, da ne obstajajo statistično značilne razlike med nedružinskimi in družinskimi podjetji. Možno pojasnilo za takšne rezultate je v relativno homogeni populaciji slovenskih družinskih podjetij. Večina proučevanih slovenskih podjetij ima pozitiven odnos do temeljnih etičnih vrednot, vendar so družinska podjetja bolj osebna, poudarjajo človekov razvoj, zaupanje in odprtost, nedružinska podjetja pa so bolj dinamična v podjetniškem smislu, z močno težnjo po inovativnosti in sprejemanju tveganj, tržno agresivna in usmerjena k rezultatom. Dodatno proučevanje povezave med aspiracijami po rasti in nasledstvom je pokazalo, da v družinskih podjetjih, ki imajo nasledstvene rešitve, pričakujejo večje povišanje števila zaposlenih kot v družinskih podjetjih, ki takšnih rešitev nimajo. Pripomogli smo k razvoju in dopolnitvi modela integralnega managementa in upravljanja. Uvrstitev in utemeljitev pomena kulture, filozofije, etike in verodostojnosti podjetja kot ključnih uspešnostnih dejavnikov podjetja, je za Slovenijo in slovensko gospodarstvo zelo pomemben miselni preskok, ki na dolgi rok edini zagotavlja uspeh tako države Slovenije kot njenega gospodarstva. Prispevali smo tudi strokovno literaturo s področja managementa in trženja storitev, kar je pomembno za obvladovanje poslovanja in poznavanje potreb in vedenja strank, kakor tudi za snovanje strategij, s katerimi so podjetja sposobna uspešno tekmovati na trgu. Gre za vsebino, ki je bila v slovenskem (izobraževalnem) prostoru nepokrita. Kljub veliki popularnosti standarda ISO 14001 in vse očitnejšemu trendu razvoja okolju primernejših proizvodov ter zakonodajnim zahtevam, so podrobnejši podatki o korelaciji med okoljskim certificiranjem in ekodizajnom proizvodov v Sloveniji zelo pomanjkljivi. Rezultati raziskav to vrzel delno odpravljajo. Obenem pa nakazujejo, kako se v slovenskih proizvodnih podjetjih nakazuje prehod iz okoljskih strategij, temelječih na procesih, na okoljske strategije, povezane s proizvodi. K temu dodajamo še ugotovitve empirične raziskave o dobrem počutju, ki kažejo, da so med malimi in srednje velikimi podjetji v Sloveniji najbolj družbeno odgovorna tista z 20-99 zaposlenimi in da je subjektivno dobro počutje med zaposlenimi v zasebnih podjetjih višje v malih kot v srednje velikih podjetjih.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
2012,
2013,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
2012,
2013,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
