Projekti / Programi
Bio-psiho-socialni model kvalitete življenja
01. januar 2009
- 31. december 2012
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 3.08.00 |
Medicina |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
|
| 7.01.00 |
Interdisciplinarne raziskave |
Raziskovalni program "Narava in civilizacijsko-kulturna podoba slovenskega prostora in človeka skozi čas" (NCKS) |
|
| 4.03.00 |
Biotehnika |
Rastlinska produkcija in predelava |
|
| 1.03.00 |
Naravoslovje |
Biologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| B680 |
Biomedicinske vede |
Javno zdravstvo, epidemiologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 3.05 |
Medicinske in zdravstvene vede |
Druge medicinske vede |
kvaliteta življenja, prehrana, okolje, komuniciranje, vseživljensko učenje, osebnostna rast, rehabilitacija in rekreacija, skrb za dementne osebe in starostnike, kronično bolni otroci in odrasli
Raziskovalci (19)
Organizacije (2)
Povzetek
V zadnjih dveh desetletjih narašča zanimanje za preučevanje in merjenje kvalitete življenja (health-related quality of life- HRQOL) bolnikov s kroničnimi boleznimi. Pojem HRQOL izhaja iz dobro znane in široko zastavljene definicije zdravja Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), ki zdravje opredeljuje kot stanje popolnega telesnega, duševnega in socialnega blagostanja, in ne le kot odsotnosti bolezn ali invalidnosti. HRQOL je večdimenzionalen koncept, ki vključuje tri glavne vidike kvalitete življenja: -telesno-gibalni vidik, - psihološki (emocionalni in kognitivni vidik) in -socialni vidik. Pri sledenju bolnikov s kroničnimi boleznimi so namreč ugotovili, da za oceno njihovega zdravstvenega stanja in uspešnosti terapije ne zadostujejo le objektivni klinični in laboratorijski parametri. Pomembno je tudi bolnikovo lastno doživljanje tegob same bolezni in vpliv bolezni na kvaliteto njegovega življenja.V zadnjih letih so razvili številne teste za ocenjevanje kvalitete življenja pri kroničnih boleznih, vendar le maloštevilni izpolnjujejo stroge metodološke kriterije zanesljivosti in verodostojnosti (reliability), učinkovitosti in veljavnosti (validity) ter senzitivnosti na spremembe (responsiveness to change).Za vrednotenje kvalitete življenja obstajata dva tipa testov: splošni - generični (generic measures)in bolezensko specifični (disease - specific measures). Prve raziskave na področju kvalitete življenja so bile namenjene evaluaciji zdravljenja bolnikov z malignimi in kardiovaskularnimi obolenji. Šele nekaj let zatem so sledile tudi študije o kvaliteti življenja bolnikov s kroničnimi boleznimi prebavil, predvsem bolnikov z refluksno in ulkusno boleznijo, bolnikov s kronično vnetno črevesno boleznijo in sindromom prevzdražljivega črevesa. Raziskave kvalitete življenja otrok in mladostnikov z različnimi boleznimi, zaenkrat še niso zaživele, saj metodološko preverjenih testov ocenjevanja HRQOL, ki se uporabljajo za odrasle, ni mogoče enostavno prenesti na pediatrično populacijo prav zaradi svojstvenih značilnosti te populacije (razvojni vidiki, odvisnost od staršev, iskanje samopodobe...). Sicer obstaja nekaj generičnih testov za merjenje HRQOL v pediatrični populaciji, kot so RAND Health Status Measure of children, PedsQL,TACQOL, Quality of Life Profile in še nekateri, vendar nobeden od teh zaenkrat ni popolnoma zadovoljiv, vsak od njih pa vsebuje elemente, ki so dobra osnova za nadaljnje raziskovalno delo na tem področju.V fazi razvoja so tudi specifični testi za posamezne kronične bolezni v otroškem in adolescentnem obdobju. Zaenkrat so metodološko dobro izdelani le za astmo, epilepsijo in maligne bolezni, pred nedavnim pa so nizozemski raziskovalci izdelali Impact-II, specifičen test za merjenje kvalitete življenja otrok in mladostnikov s kronično vnetno črevesno boleznijo. Edina do sedaj objavljena nizozemska raziskava kvalitete življenja otrok in mladostnikov (starostni razpon od 8-16 let) s celiakijo uporablja dva generična testa (TACQOL in DUCATQOL) ter šest bolezensko specifičnih vprašanj. Rezultati na splošno ne kažejo razlik v kvaliteti življenja otrok in adolescentov s celiakijo glede na kontrolno skupino, ki pa starostno ni bila dobro prilagojena (starost 11-12 let). Tudi naša skupina razvija splošni generični test za "Quality of life profile" oziroma Kakovost življenja in specifični test za kronično bolne otroke, mladostnike in odrasle.Z omenjenimi metodami menimo, da je možno ovrednotiti kvaliteto življenja in način prehranjevanja in vplivati na dvig kvalitete življenja vseh starostnih skupin, na izboljšanje zdravstvene in rehabilitacijske celostne obravnave celotne populacije in vplivati na oblikovanje in educiranje ustreznih strokovnih teamov. Gre za zagotovitev prenosa novih teoretičnih in raziskovalnih dosežkov v vsakodnevno prakso, kjer ima zdravstvena nega in medicina temeljno vlogo.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskave dejavnikov kvalitete življenja bolnikov z različnimi kroničnimi in degenerativni boleznimi potekajo po celem svetu. Enako potekajo analize dejavnikov, ki vplivajo na kvaliteto življenja zdrave populacije, na rast in razvoj otrok in na procese staranja. Analiza dejavnikov, ki vplivajo na kvaliteto življenja zdrave in bolne populacije je izredno pomembna in vpliva na možnost odkritja novih zdravstvenih spoznanj. Le-ta imajo indirektni vpliv na razvoj aplikativnega raziskovanja in tudi na razvoj temeljnega raziskovalnega področja. Združeno delo raziskovalcev UKC Maribor in Medicinske fakultete UM bo vplivalo na širjenje in poglabljanje znanja iz segmenta pediatrične, gerontološke, prehranske in rehabilitacijske stroke kot tudi izobraževalne in informacijske podpore na vključevanje novih izsledkov raziskav v poučevanje na dodiplomskem in podiplomskem študiju medicine in drugih zdravstvenih ved ter imelo odzivnost v klinični praksi. Poslanstvo programske skupine Bio-psiho-socialni model kvalitete življenja je razvijati odličnost in prepoznavnost raziskav opravljenih v našem okolju, v domačem in evropskem ter svetovnem prostoru. Program, ki ga izvajamo predstavlja nadaljevanje osnovne raziskovalne linije, to je raziskovanje kvalitete živjenja, zdravih in bolnih ljudi, predvsem iz zdravstvenega vidika. Sodelovanje znotraj EU projektov je bilo zelo uspešno doslej , saj smo kot partnerji intenzivno sodelovali v okviru 7. evropskega okvirnega programa – Coeliac Disease Management Monitoring and Diagnosis using Biosensors and an Integrated Chip System, v okviru LQ-CELIAC - Izboljšanje kvalitete življenja bolnikov s celiakijo na obmejnem območju Slovenije in Madžarske, v okviru MEDICEL - Mediteranian Network on Coeliac Disease in v okviru ESPGHAN delovnih skupin. Z vsemi partnerji nadaljujemo sodelovanje. Prizadevamo si za intenzivnejše povezovanje z drugimi raziskovalnimi skupinami v slovenskem prostoru. Sodelavci Medicinske fakultete Univerze v Mariboru in UKC Maribor raziskujejo kvaliteto življenja populacije na različnih segmentih tako na primarni, sekundarni in terciarni ravni zdravstvenega varstva. Vpliv dejavnikov prehrane in življenjskega sloga na zdravje in kvaliteto življenja otrok, odraslih in starostnikov v Evropi in Sloveniji predstavlja široko področje aktualnega raziskovanja. V zadnjem stoletju je postalo jasno, da se življenjska doba podaljšuje. Število starostnikov v EU in Sloveniji narašča in je okrog 21% prebivalcev starejših od 65 let. Do leta 2020 pričakujemo, da bo ena četrtina prebivalstva starejša od 65 let. Staranje prebivalcev prinaša večje število oseb z različnimi degenerativnimi motnjami in okrnjeno imunostjo kar bistveno vpliva na kvaliteto in potek življenja starostnikov. Zdravstvena oskrba starostnika že danes predstavlja 80% vseh sredstev zdravstvenega varstva celotne populacije. Skrb za zdravje in kvaliteto življenja postaja poglavitna skrb družbe in posameznika. Za razliko od nekdanje usmerjenosti na bolezen in bolezenske procese, ki je posameznika pogosto omejevala na nivoju celic, tkiv in organov, postavlja posameznika v ospredje kot bio-psiho-socialno bitje pri katerem so ne le vprašanja bolezni temveč tudi vprašanje zdravja odvisna od vzajemnega vpliva različnih dejavnikov. Zato preučevanja kvalitete življenja postajajo prioriteta v sodobni medicini oziroma zdravstvu. Ugotavljanje življenjskih pogojev, vpliva prehrane, prehranskih navad in drugih dejavnikov, ki lahko vplivajo na rast in razvoj otrok, razvoj bolezni, procese staranja in na kvaliteto življenja ljudi je široko raziskovalno področje. Ocenitev dejavnikov kvalitete življenja različnih populacijskih skupin z aspekta bio-psiho-socialnega modela je nadaljevanje raziskovanja naše programske skupine tudi v naslednjem obdobju.
Pomen za razvoj Slovenije
Znanje o kvaliteti življenja zdravih ljudi in bolnikov z različnimi kroničnimi boleznimi je pomembno, saj lahko že zelo zgodaj začnemo s preventivnimi ukrepi v smislu preprečevanja nastanka bolezni, zniževanja različnih kliničnih manifestacij bolezni, obolevnosti in tudi smrtnosti zaradi nepravilne prehrane ipd. Ne nazadnje na ta način vplivamo na zmanjšanje obolevnosti in umrljivosti zaradi malignih bolezni. Indirektno podatki o kvaliteti življenja pripomorejo k širjenju znanja in zdravem načinu prehranjevanja, zdravem načinu življenja, o možnosti prevencije razvoja bolezni in drugih preventivnih merah. Gre za zagotovitev prenosa novih teoretičnih in raziskovalnih dosežkov v vsakodnevno klinično prakso. Učenje o zdravem življenju in zdravi prehrani lahko doseže svoj smisel le skozi zagotovitev dejanskih potreb v populaciji ter z realizacijo primerne zdravstvene oskrbe. Pričakujemo rezultate, ki bodo uporabni za razvoj novih (telemedicinsko podprtih) načinov zdravstene oskrbe. Izsledki raziskav bodo uporabni tudi za oblikovanje in izboljšanje pedagoškega dela na različnih članicah univerze in sicer z: 1.razvijanjem nadaljnjih teorij in prakse s strani zdravstvenih šol (izboljšanje dodiplomskega in podiplomskega izobraževalnega procesa). 2.uvajanje novih izobraževalnih metod, ki so prilagojene raziskovalni tematiki programa in specifičnim ciljnim skupinam tako v fazah do- in podiplomskega izobraževanja, kot vseživljenjskega učenja. 3.izboljšanje dela in učinkovitosti na primarnem in sekundarnem zdravstvenem varstvu prebivalstva. 4.izboljšanje dela zdravstvenega in parazdravstvenega osebja v življenjskem okolju vseh obravnavanih skupin. Velik pomen ima tudi ocena zahtev in potreb po presejalnih metodah v zgodnjem otroštvu in odraslem obdobju, po zdravstveni oskrbi prebivalstva z ozirom na izboljšanje kvalitete življenja in zdrav način prehranjevanja ter oblikovanje modelov za aktiviranje in rehabilitacijo starostnikov v začasnih in stalnih življenjskih okoljih. Pravilno načrtovanje in izvajanje zdravstvene oskrbe celotne populacije pomeni zmanjšanje stroškov v zdravstvu, zmanjšanje števila hospitalizacij in zmanjšanje števila zapletov bolezni in smrtnosti. Zgodnje odkrivanje bolezni v otroški dobi, spremljanje rasti in razvoja otrok, vplivanje na zdravo prehranjevanje ima učinke ne le v otroški dobi temveč dolgoročne učinke tudi v odrasli dobi. Zdrava, ustvarjalna, kreativna populacija odraslih ljudi omogoča vsaki državi napredek v ekonomski, socialno kulturni sferi pa tudi v razvijanju demokratičnih odnosov. Učinkovito informiranje in izobraževanje populacije odraslih v kontekstu vseživljenjskega učenja z uporabo informacijsko komunikacijske tehnologije in infrastrukture dokazano dvigne kakovost življenja in poveča integriranost v civilno družbo. Izpopolnjevanje mladih raziskovalcev v raziskovalni metodologiji ( v sklopu podiplomskega študija in njihova priprava na samostojno raziskovanje in objavljanje v mednarodnih revijah, veča prepoznavnost Slovenije v mednarodnem znanstveno raziskovalnem prostoru. Vsebina raziskovanj je večinoma klinično in javno zdravstveno usmerjena in zato imajo rezultati pomemben delež tudi v klinični praksi.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
