Filtri
cris logo
-
Novo iskanje Filtri
Izberi iz seznama
Prikazano od Prikaži več
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Za izvedeno iskanje ni na voljo rezultatov
Prikazano od
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Nalaganje rezultatov
Pridobivanje statističnih podatkov

Projekti / Programi vir: ARIS

Sistemi na čipu z integriranimi mikromehanskimi, s THz, z optičnimi, z magnetnimi in z elektrokemijskimi senzorji

Uredi
Obdobja
01. januar 2009 - 31. december 2013
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
2.09.00  Tehnika  Elektronske komponente in tehnologije   

Koda Veda Področje
T171  Tehnološke vede  Mikroelektronika 

Koda Veda Področje
2.10  Tehniške in tehnološke vede  Nanotehnologija 
Ključne besede
mikrosistemi, mikromembrana, integrirani Hallov element, integrirana fotodioda IR, načrtovanje mikrosistemov
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Vrednotenje bibliografskih kazalcev raziskovalne uspešnosti po metodologiji ARIS
Citiranost Citiranost bibliografskih zapisov v COBIB.SI, ki so povezani z zapisi citatnih baz
vir: WoS vir: Scopus vir: COBISS
Raziskovalci (24)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  18018  Ivica Bertocchi    Tehnični sodelavec  2009 - 2013  0 
2.  18019  Dubravka Brlan    Tehnični sodelavec  2009 - 2013  0 
3.  33297  Mitja Brlan    Tehnični sodelavec  2011 - 2013  0 
4.  24915  Bruno Cacovich    Tehnični sodelavec  2009 - 2013  0 
5.  18020  Boštjan Fink    Tehnični sodelavec  2009 - 2013  0 
6.  24914  Carmen Hladnik Prosenc    Tehnični sodelavec  2009 - 2013  0 
7.  17134  Ivana Jesenšek    Tehnični sodelavec  2009 - 2010  0 
8.  03773  dr. Drago Kostevc  Elektronske komponente in tehnologije  Raziskovalec  2009 - 2013  0 
9.  10303  Ratimir Kuzma Cigoj  Elektronske komponente in tehnologije  Tehnični sodelavec  2009 - 2013  0 
10.  01923  dr. Ivan Jan Lokovšek  Elektronske komponente in tehnologije  Raziskovalec  2009 - 2012  0 
11.  03494  dr. Marijan Maček  Elektronske komponente in tehnologije  Raziskovalec  2009 - 2013  0 
12.  24916  Franci Novak    Tehnični sodelavec  2009 - 2013  0 
13.  01118  dr. Radko Osredkar  Elektronske komponente in tehnologije  Raziskovalec  2009 - 2010  3 
14.  00130  dr. Anton Pleteršek  Elektronske komponente in tehnologije  Raziskovalec  2009 - 2013  0 
15.  28469  dr. Jurij Podržaj  Elektronske komponente in tehnologije  Raziskovalec  2009 - 2010  0 
16.  01675  dr. Dušan Raič  Elektronske komponente in tehnologije  Raziskovalec  2009 - 2012  0 
17.  02377  dr. Vojan Rozman  Elektronske komponente in tehnologije  Raziskovalec  2009 - 2012  0 
18.  24326  dr. Aleksander Sešek  Elektronske komponente in tehnologije  Raziskovalec  2009 - 2013  0 
19.  00166  dr. Drago Strle  Elektronske komponente in tehnologije  Raziskovalec  2009 - 2013  65 
20.  01717  Rozana Škrbec    Tehnični sodelavec  2009 - 2013  0 
21.  30677  dr. Blaž Šmid  Meroslovje  Mladi raziskovalec  2009 - 2013  0 
22.  01927  dr. Janez Trontelj  Elektronske komponente in tehnologije  Vodja  2009 - 2013  0 
23.  10476  dr. Janez Trontelj ml.  Elektronske komponente in tehnologije  Raziskovalec  2009 - 2013  0 
24.  36455  dr. Rok Vrtovec  Električne naprave  Mladi raziskovalec  2013  0 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  1538  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko  Ljubljana  1626965  65 
Povzetek
Raziskovalni program obsega študij, raziskave in razvoj naslednjih mikrosistemov. 1. Mikrosistem z integrirano membrano iz polisilicija primeren za ''pametne'' senzorje mikropomikov in tlaka. 2. Mikrosistem z integriranim poljem fotodiod za merjenje absolutne in relativne pozicije do področja nanometrskih dimenzij. 3. Mikrosistem z integriranim poljem magnetnih senzorjev za precizno merjenje magnetnega polja in osledično za merjenje pomika ali toka. 4. V program smo vnesli tudi obetavno novo področje, to so integrirani elektrokemijski mikrosenzorji. Za vse navedene mikrosisteme je potrebno dodati obsežno analogno in digitalno procesiranje signala senzorja, saj so integrirani senzorji po pravilu nenatančni in je treba vse njihove slabosti kompenzirati z dodatnim procesiranjem, najprej z analognimi metodami in nato še z dodanim DSPjem (Digitalno Signalno Procesiranje). Da postane tak mikrosistem zanimiv za uporabnike, je treba dodati še vse zahtevane sistemske funkcije, ki jih definira uporabnik. V slovenskem prostoru so naši najpomembnejši uporabniki RLS Merilna tehnika in Iskra TELA, v zahodni Evropi pa Renishaw v Veliki Britaniji in Sensordynamics v Avstriji. Poleg raziskovalnih in teoretičnih dosežkov so cilji raziskave tudi dejanske izvedbe vseh tipov mikrosistemov za znane naročnike. Pri tem ciljamo na odličnost tako s stališča teoretičnih dosežkov kakor tudi na takšne praktične realizacije, ki bodo pomagale našim naročnikom doseči konkurenčno prednost pred proizvajalci iz razvitejšega okolja.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskovalci programske skupine so pridobili 9 mednarodnih patentov, 9 domačih patentov in vložili 11 patentnih prijav. So soavtorji 23 znanstvenih člankov s faktorjem vpliva. Odmevni znanstveni rezultati skupine so nedvomno na področju zahtevnih senzorjev par v zraku. Gre za izjemno majhne koncentracije molekul nevarnih snovi, ki jih je možno detektirati le z inovativno tehnologijo zasnove senzorjev, tehnologijo funkcionalizacije in signalnega procesiranja. Pri vseh teh aktivnostih raziskovalci v LMFE orjejo ledino in doprinašajo originalne znanstvene rešitve, ki jih tudi publicirajo, vendar nekoliko zadržano, da ne bi prehitro izgubili vodilne vloge pred raziskovalci, ki imajo neprimerno več možnosti zaradi za več velikostnih razredov večjega financiranja, opreme in kadrov. Še bolj odmevni znanstveni rezultati skupine pa so raziskave THz valovanja, predvsem na področju izboljšanja občutljivosti in šumnih lastnosti THz senzorjev. Razvili smo trenutno najboljši antensko spojen bolometer, ki deluje pri sobni temperaturi in ki ima občutljivost v območju 1000V/W, šumno moč 5pW/?Hz in odzivni čas manj kot 1µs. S tem smo uvrstili Slovenijo med države, ki so v vrhu te visoke tehnologije in je vabljena na vrsto mednarodnih srečanj posvečenih prihajajoči novi tehnologiji THz žarkov, ki bo marsikje nadomestila rentgenske žarke. Prijavili so patent v Angliji, predavajo o dosežkih na vseh mednarodnih konferencah. S tem vplivajo na razvoj znanosti na področju THz.
Pomen za razvoj Slovenije
LMFE je od svojega nastanka izjemno močno vpet v slovensko elektroindustrijo in je bil ključen za nekatere velike in pomembne slovenske tovarne. Danes eno najhitrejše rastočih podjetij na področju elektronike v Sloveniji je RLS Merilna tehnika, za katero je LMFE prispeval raziskovalno in znanstveno podlago in v mnogih primerih tudi razvil ali celo izdeloval specialna integrirana vezja. Več desetletni izvozni izdelek Fotone je bil daljinomer z veliko dodano vrednostjo. Zanj je LMFE razvil in izdeloval večino elektronike z vrhunskimi integriranimi vezji. Iskraemeco je bila med prvimi svetovnimi izvozniki elektronskih števcev električne energije, kjer je pri obeh verzijah LMFE sodeloval in pomembno vplival na uspešnost produktov. LMFE uspešno premošča znanstveno raziskovalno sfero s slovensko in tujo industrijo. Tesna povezava z RLS je tej omogočila mesto med najodličnejšimi v svetovni metrologiji. Tu je posebno pomemben hiter prenos znanstvene inovacije v produkt, ki je industrijsko izvedljiv. Dosedanji uspehi LMFE potrjujejo, da raziskovalci LMFE poleg tega, da rešujejo raziskovalne probleme večinoma vidijo tudi potencial za industrijo in so sposobni reševati konkretne probleme industrije. Velik potencial ima raziskava senzorjev par. Ob ustreznem odzivu slovenskega gospodarstva bi lahko postavili novo proizvodnjo s sodelovanjem LMFE. V najslabšem primeru, pa bi lahko privabili tujega vlagatelja, ki bi investiral pri nas. Potencial za slovensko gospodarstvo predstavlja tudi razvoj THz tehnologije, saj bi morali znati izkoristiti naš primat na področju senzorja, ki ima najboljše znane lastnosti pri sobni temperaturi.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2009, 2010, 2011, 2012, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2009, 2010, 2011, 2012, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zahtevana je potrditev
Zgodovina ogledov
Priljubljeno