Projekti / Programi
Napredne metode interakcij v telekomunikacijah
01. januar 2009
- 31. december 2013
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 2.08.00 |
Tehnika |
Telekomunikacije |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| T180 |
Tehnološke vede |
Telekomunikacijsko inženirstvo |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 2.02 |
Tehniške in tehnološke vede |
Elektrotehnika, elektronika in informacijski inženiring |
komunikacija, telekomunikacijski sistemi in storitve, multimodalnost, adaptivni uporabniški vmesniki, jezikovne tehnologije, avtomatsko razpoznavanje in sinteza govora, strojno simultano prevajanje govora, jezikovni viri, multimedija, snovanje sistemov, sočasnost, formalne metode
Raziskovalci (18)
Organizacije (1)
Povzetek
Predlagan raziskovalni program zajema teoretične, razvojne in aplikativne raziskave na področju telekomunikacijskih sistemov in storitev, ki vključujejo multimodalno komunikacijo ob uporabi govorne komunikacije in multimedijskih vsebin. Eden od ciljev programa je sledenje razvoju telekomunikacijskih tehnologij, novim standardom in storitvam, ki se bodo uvajali na področju telekomunikacijskih sistemov.
Na področju govorne komunikacije so cilji programa razviti postopke za avtomatsko razpoznavanje tekočega in spontanega slovenskega govora za velik slovar besed in izvajati temeljne raziskave v smeri priprave komponent SST (sistemov avtomatskega razpoznavanja in sinteze slovenskega govora) za razvoj sistemov strojnega simultanega prevajanja slovenskega govora, kar ostaja dolgoročni cilj. Predvidene raziskave zajemajo razvoj novih postopkov na področjih robustnega procesiranja govora, statističnega akustičnega modeliranja s prikritimi modeli Markova ob uporabi mednarodno primerljivih baz izgovarjav za slovenski jezik. Raziskave nadalje vključujejo področje večjezičnega razpoznavanja govora in prenosa tehnologije razpoznavanja govora na nov jezik ter področje jezikovnega modeliranja - razvoj novih postopkov jezikovnega modeliranja primernih za pregibne jezike (za slovenski jezik), ki temeljijo na podbesednih modelih.
Poleg raziskav in razvoja na področju govorne komunikacije je pozornost posvečena tudi razvoju ostalih modalnosti (slika, tipke, pisava, kretnje ...) in predvsem razvoju konceptov in tehnik "integralnih" uporabniških vmesnikov, ki omogočajo hkratno uporabo različnih modalnosti.
V dobi informacijskih tehnologij je eden pomembnejših trendov minimizacija in tehnološka dovršenost naprav. V tem kontekstu bo raziskovalno delo usmerjeno k naslednji generaciji mobilnih naprav in z njimi povezano minimizacijo komunikacijskih modulov s povečanjem stopnje integracije. Za izpolnitev navedenega cilja bomo preizkusili in uporabili nove inovativne pristope.
Delo na področju zagotavljanja pravilnosti sistemov zajema teoretične, razvojne in aplikativne raziskave na področju snovanja in zagotavljanja pravilnosti telekomunikacijskih sistemov. Zanje je že od nekdaj značilno, da so sestavljeni iz komponent, ki se izvajajo sočasno in med seboj neprestano komunicirajo, sodobni sistemi pa imajo še druge značilnosti, kot so dinamično tvorjenje in uničevanje komponent, mobilnost komponent in podatkov. Da bi lahko razvili kakovostne sisteme in storitve, so potrebne formalne metode snovanja in preverjanja pravilnosti. Cilj programske skupine je razvoj novih metod za formalno ali polformalno specifikacijo in preverjanje sistemov s temi značilnostmi, razvoj in implementacija novih, učinkovitih algoritmov za avtomatično preverjanje pravilnosti ter razvoj napotkov za uporabo in uporaba obstoječih metod in orodij pri snovanju takšnih sistemov.
Pomen za razvoj znanosti
Izvedene raziskave na področju predprocesiranja govora, akustičnega in jezikovnega modeliranja govora so prispevale k razvoju znanosti predvsem na področju razvoja tehnologij za pregibne jezike, kamor sodi tudi slovenski jezik, saj so pokazale, da so za doseganje podobnih uspešnosti, kot jih je mogoče doseči z obstoječo tehnologijo za angleški jezik, potrebni novi pristopi. Z razvitimi novimi postopki smo uspeli za sistem razpoznavanja govora z velikim slovarjem besed doseči pomembna izboljšanja uspešnosti. Novi postopki so bili razviti za slovenski jezik, vendar so uporabni tudi za druge pregibne jezike. S tega stališča je izvedeno raziskovalno delo pomembno za razvoj tega znanstvenega področja. Z ustrezno ugledno mednarodno objavo je referenčni korpus Gos dobil ustrezno potrditev kot primer dobre prakse na področju govornih korpusov in predstavlja pomemben standard za nadaljnje delo na tem področju. Pregled koncepta konteksta v jezikoslovnih in diskurznih teorijah prinaša na enem mestu zbrane in kritično analizirane pretekle in aktualne opredelitve do tega koncepta v jezikoslovnih in diskurznih teorijah v mednarodnem prostoru. Predstavlja odlično izhodišče za vsakršno nadaljnje delo v zvezi z vprašanji vloge in obravnave konteksta v luči medčloveške ali strojno posredovane govorne komunikacije oz. komunikacije človek – stroj, zlasti tudi v luči procesov razumevanja govora in diskurza. Rezultati na področju TLA+ prispevajo k temu, da bo TLA+, ko bodo bolje razvita orodja za verifikacijo z njo, postal praktično uporaben formalizem za zelo različne sisteme. Rezultati na področju uporabe formalnih metod za ugotavljanje učinkovitosti kažejo, da je to lahko vsaj za manjše sisteme dobra alternativa klasičnim metodam. Integrirano razvojnega okolje SpinRCP bo zaradi svojih funkcionalnosti in prijaznega uporabniškega vmesnika raziskovalcem in uporabnikom orodja Spin v svetu znatno poenostavilo proces urejanja modelov v Promeli, izvajanje simulacije in samega preverjanja modelov.
Pomen za razvoj Slovenije
Nove smernice razvoja na področju telekomunikacijskih storitev dajejo jezikovnim tehnologijam v okviru podpornih življenjskih okolij in inteligentnih okolij novo dimenzijo, saj predstavljajo eno ključnih komunikacijskih modalnosti. Ker bodo takšna okolja v prihodnosti posegla v bivalno okolje skoraj vsakega posameznika je možnost uporabe maternega jezika za ohranjanje nacionalne identitete zelo pomembna. Zagotavljanje možnosti komunikacije v takšnih okoljih v slovenskem jeziku je pomembno za razvoj Slovenije. Raziskave izvedene na področju govornih tehnologij so z razvojem novih postopkov predprocesiranja, akustičnega in jezikovnega modeliranja ter sistemov razpoznavanja govora z velikim slovarjem besed, kjer smo dosegli pomembno izboljšanje uspešnosti razpoznavanja tekočega slovenskega govora, pomemben prispevek na tem področju za razvoj Slovenije. Mednarodna objava o korpusu Gos je pomembno prispevala k prepoznavnosti slovenske znanosti na področju jezikovnih tehnologij in korpusnega jezikoslovja. Prispevek o vprašanjih konteksta v jezikoslovnih in diskurznih teorijah prinaša v slovenski prostor nova in zelo aktualna vedenja o vprašanju, ki je sicer v slovenskem jezikoslovju in z njim povezanem prostoru izredno redko obravnavano in zelo slabo pokrito, ne samo s strani domačih avtorjev, ampak tudi kar se tiče prevodov in prisotnosti mednarodnih publikacij na to temo. Z raziskavami na področju uporabe formalnih metod za ugotavljanje učinkovitosti sistemov prispevamo k temu, da smo v Sloveniji v stiku z najnovejšimi trendi raziskav na področju formalne verifikacije. Hkrati s tem se izobražuje tudi strokovni kader, ki bo pridobljeno znanje lahko uporabil za prenos v slovensko industrijo.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
2012,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
2012,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
