Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Priprava glivičnih antigenov in študij njihovih imunogenih lastnosti v diagnostične namene

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.04.02  Biotehnika  Veterina  Animalna patologija in epizootiologija 

Koda Veda Področje
B230  Biomedicinske vede  Mikrobiologija, bakteriologija, virologija, mikologija 
P004  Naravoslovno-matematične vede  Biokemija, presnova 
Ključne besede
dermatofitoze, M.canis, imunogenost, antigeni ,diagnostične metode, zoonoze,
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (7)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  07674  dr. Darja Barlič Maganja  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  1998 - 1999 
2.  08220  dr. Vojislava Bole-Hribovšek  Veterina  Raziskovalec  1998 - 1999 
3.  07850  dr. Marinka Drobnič-Košorok  Veterina  Vodja  1998 - 1999 
4.  18122  Boštjan Drolc  Veterina  Raziskovalec  1998 - 1999 
5.  09654  dr. Silvestra Kobal  Veterina  Raziskovalec  1998 - 1999 
6.  11132  dr. Branko Krt  Veterina  Raziskovalec  1998 - 1999 
7.  00902  dr. Valentin Skubic  Veterina  Raziskovalec  1998 - 1999 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0406  Univerza v Ljubljani, Veterinarska fakulteta  Ljubljana  1627139 
Povzetek
Trenutno pri ljudeh in živalih v južni Evropi in tudi v Sloveniji, narašča pogostnost glivičnih bolezni, predvsem dermatofitoz. Okužba z vrsto Microsporum canis, je postala naša najbolj razširjena zoonoza, diagnostične metode pa so zahtevne, dolgotrajne in nekatere tudi nezanesljive. Prizadevanja raziskovalcev so usmerjena v razumevanje specifičnih imunoloških obrambnih mehanizmov pri teh in drugih glivičnih boleznih, od predstavitve antigena, aktivacije specifičnih celic, do efektorskih mehanizmov, povezanih s procesi eliminacije antigenov. Raziskave eksperimentalne in naravne okužbe z glivami (1,2,3) kažejo, da se ob infekciji aktivira tako humoralni kot celični imunski sistem. Slednji je bistvenega pomena za imunsko zaščito pri večini glivičnih kožnih okužb. Antigeni celične stene, kakor tudi metaboliti, ki jih rastoča gliva izloča, predstavljajo glavne antigene za gostitelja. Zunanja plast celične stene vsebuje predvsem antigene glikoproteinske narave. Nekatere od obravnavanih gliv, npr. dermatofiti, izločajo različne proteinaze, med katerimi so keratinaze patogenetsko najpomembneše (4). Identifikacija teh pomembnih antigenskih komponent pri glivah, bo omogočila razvoj novih zanesljivejših diagnostičnih metod in potencialne vakcine nove generacije (za profilakso in terapijo). Zaradi naraščajočega števila glivičnih infekcij, želimo raziskovati vlogo antigenov pri epidemiološko in epizootiološko najpogostejših okužbah, predvsem s kvasovkami iz rodov Malassezia in Candida ter plesnimi iz skupine dermatofitov, kot sta Microsporum canis in Trichophyton mentagophytes. Da bi našli najboljše potencialne imunogene, bomo najprej z različnimi postopki ekstrahirali antigenske komponente gliv. Tako pripravljeni specifični antigeni bodo uporabljeni za študij humoralnega in celičnega imunskega odziva pri okužbi z različnimi vrstami gliv in nato testirani vzporedno s komercialnimi alergeni v seroloških diagnostičnih metodah za odkrivanje bolezni, ki jih ti organizmi povzročajo. Tako bi ugotovili, ali obstajajo povezave med patogenimi lastnostmi izoliranih sevov in njihovo antigensko strukturo.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno