Projekti / Programi
Vpliv nacionalne in organizacijske kulture na učinkovitost vodenja
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
5.09.00 |
Družboslovje |
Psihologija |
|
Koda |
Veda |
Področje |
S266 |
Družboslovje |
Industrijska psihologija |
S189 |
Družboslovje |
Organizacijske vede |
vodenje, management, organizacijska kultura, nacionalna kultura, implicitna teorija vodenja
Raziskovalci (3)
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
1. |
01294 |
dr. Klas Matija Brenk |
Psihologija |
Raziskovalec |
1998 - 1999 |
4 |
2. |
04579 |
dr. Edvard Konrad |
Psihologija |
Vodja |
1998 - 1999 |
0 |
3. |
02885 |
dr. Argio Sabadin |
Psihologija |
Raziskovalec |
1998 - 1999 |
0 |
Organizacije (1)
Povzetek
Učinkovitost delovnih organizacij je v veliki meri pogojena s kvaliteto njenega vodstva ali managementa. Kljub sorazmerno dobro razviti teoriji in velikemu številu raziskav v zvezi z vodenjem, je zanimivo dejstvo, da veliko zaposlenih ni zadovoljnih s svojimi vodji. Ena izmed možnih razlag za to dejstvo je hipoteza, da so obstoječe teorije vodenja premalo prilagojene situacijskim značilnostim. Med temi so posebno zanimive kulturne razlike, ki obstajajo tako med različnimi deželami, kakor tudi med organizacijam znotraj posameznih dežel. Do sedaj opravljene raziskave v zvezi s temi razlikami so pomanjkljive, saj je znano, da je bil velika večina empiričnih raziskav v zvezi z vodenjem opravljena v ZDA.
Osnoven smoter predlagane mednarodne raziskave bo preveriti ali obstajajo atributi vodij (osebnostne poteze in vedenja), ki so univerzalno sprejeti in učinkoviti v različnih kulturah in atributi, ki so učinkoviti samo v nekaterih kulturah. Drugače rečeno: gre za preverjanje implicitnih teorij o vodjih, ki so dominantne v različnih kulturah. Omenjena generalna hipoteza je razčlenjena v več relevantnih specifičnih hipotez, ki jih je mogoče preveriti z empiričnimi podatki. Za zbiranje teh podatkov bodo razviti instrumenti, ki bodo zagotovili ekvivalentnost meritev kulturnih orientacij in vodstvenih atributov v okoli 60 različnih deželah.
Rezultati bodo omogočili spoznati kulturne značilnosti večjega števila organizacij v posamezni deželi ter ugotoviti obseg razlik med organizacijami znotraj dežele in različne primerjave z drugimi deželami. Ti rezultati so koristni za vse tiste posameznike in organizacije, ki imajo pri svoje delo opravljajo v mednarodnem sodelovanju. Povezanosti med kulturnimi orientacijami in atributi vodij bodo pokazale, katere dominantne družbene in organizacijske norme ovirajo vodje pri njihovem delu. Iz tega je mogoče izvesti predloge za smiselno oblikovane programe za usposabljanje vodij. Instrumenti, ki bodo razviti in validirani v okviru raziskave bodo uporabni tudi kot diagnostično sredstvo v kontekstu organizacijskega razvoja.