Projekti / Programi
POLIMORFIZMI IN MUTACIJE V GENIH KROMOSOMSKE SEGREGACIJE PRI SLOVENSKIH BOLNIKIH Z RAKOM ŽELODCA
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 3.04.00 |
Medicina |
Onkologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| B200 |
Biomedicinske vede |
Citologija, onkologija, kancerologija |
| B550 |
Biomedicinske vede |
Gastroenterologija |
kromosomska segregacija, rak želodca, polimorfizmi, mutacije
Raziskovalci (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
21395 |
dr. Petra Hudler |
Medicina |
Vodja |
2008 - 2010 |
0 |
Organizacije (1)
Povzetek
Rak želodca je zaradi visoke smrtnosti eden večjih zdravstvenih problemov v Sloveniji. Genetsko je izredno heterogen in čeprav je bilo do sedaj odkritih veliko genov, ki so povezani z njegovo patogenezo, je o natančnih poteh nastanka zelo malo znanega. Raziskave so pokazale, da sta razvoj in napredovanje adenokarcinoma želodca izredno zapletena procesa, v katera so poleg genetskih vključeni še številni drugi dejavniki, med drugim način življenja, starost in genetsko ozadje posameznikov. Prav slednje je pri slovenskih bolnikih zelo slabo raziskano. Novejše raziskave so namreč pokazale, da so v razvoj bolezni poleg sprememb v izražanju genov lahko vpleteni tudi tako imenovani »prikrojevalni« geni (angl. modifier genes), za katere ni značilno spremenjeno izražanje, ki bi se odražalo v količini ali zgradbi njihovih proteinskih produktov, temveč spremembe v njihovem nukleotidnem zaporedju brez neposrednih fenotipskih posledic. Spremenjeno pa je delovanja teh genov in možni posledici sta kromosomska nestabilnost in aneuploidija. Ti dve lastnosti sta pogosto opaženi pri številnih tipih raka, med drugim tudi pri raku želodca. Do sedaj narejene študije kažejo, da so za pojav teh lastnosti tumorskih celic verjetno odgovorne spremembe v mitotskih genih.
Zato želimo določiti polimorfizme v izbranih genih pri slovenskih bolnikih z rakom želodca in jih primerjati s kontrolno skupino. Izvedli bomo haplotipsko analizo, ki bi nam lahko podala informacijo o sočasni vpletenosti večih polimorfizmov oziroma o njihovem aditivnem učinku na razvoj bolezni. Poleg tega bi poskušali poiskati še nove nukleotidne spremembe in pri manjšem številu izbranih vzorcev s pomočjo tehnike mikromrež CGH opredeliti tudi spremembe v številu kopij DNA, kar nam bo podalo informacijo o splošni kromosomski nestabilnosti. Tako bomo pridobili nove podatke, ki nam bodo koristili pri opredeljevanju pomembnosti SNP-jev za razvoj raka želodca. Zbrani podatki bodo lahko koristili pri spremljanju poteka bolezni in pri usmerjanju zdravljenja.
Pomen za razvoj znanosti
Glavni cilj raziskave je pridobitev novih podatkov, ki bi lahko koristili pri opredeljevanju pomembnosti SNP-jev za razvoj raka želodca in boljšemu razumevanju vpletenosti genov, ki sodelujejo pri podvajanju celic, v nastanek bolezni. S podrobnimi analizami izbranih genomskih SNP-jev bomo razširili nabor informacij o tveganju za razvoj raka pri posameznikih in o občutljivosti oziroma odzivnosti na zdravljenje pri bolnikih z napredovalo boleznijo. Ker je proces od zgodnje kromosomske nestabilnosti in anevploidije do nastanka agresivnih neoplazij dokaj počasen, bi lahko opredelitev večjega števila polimorfizmov v genomih bolnikov nudila veliko možnosti za razvoj diagnostičnih metod. Po drugi strani pa predstavljajo mitotski geni tudi idealne tarče za razvoj usmerjenih bioloških zdravil za zdravljenje raka, saj bi zaviranje oziroma ustavitev celičnega cikla v ključnih mitotskih kontrolnih točkah lahko sprožilo programirano celično smrt.
Pomen za razvoj Slovenije
Pridobljeni večji nabor kandidatnih genov, katerih prepleteno delovanje ima verjetno pomembno vlogo pri razvoju raka želodca, bi lahko prispeval k dvigu ravni klinične diagnostike. Zbrani eksperimentalni podatki bi lahko omogočili boljše spremljanje poteka bolezni in usmerjanje zdravljenja. Poleg tega so mitotski geni zanimiva tarča za razvoj novih usmerjenih bioloških zdravil.
Raziskava poteka v sodelovanju z zdravniki Onkološkega inštituta, ki bodo celovito seznanjeni z rezultati in ugotovitvami študije. Neposredno sodelovanje raziskovalcev z zdravniki bo omogočilo hiter pretok novih znanj in spoznanj iz laboratorijev v klinično prakso, kar bo vplivalo tudi na kakovost in učinkovitost zdravljenja bolnikov.
V raziskovalno delo sta bili vključeni tudi študentki dodiplomskega študija Biokemije, ki sta v okviru projekta izdelali diplomski deli. Vključenost študentov v raziskovalni proces pomembno prispeva k dvigu nivoja pedagoškega procesa.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2008,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
