Projekti / Programi
Konstitucija novih nacionalnih in etičnih identitet v prostoru Alpe Jadran s posebnim ozirom na obm.območ.in mesto Trst ter na 'skupnost-tvorne' vidike sodobnih medijev
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.06.00 |
Humanistika |
Kulturologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S210 |
Družboslovje |
Sociologija |
| S220 |
Družboslovje |
Kulturna antropologija, etnologija |
| S263 |
Družboslovje |
Socialna psihologija |
Nacionalna identiteta, etnična identiteta, nove etničnosti, novi mediji, obmejni prostori, medkulturnost, transkulturnost, čezmejno sodelovanje, prostor Alpe Jadran, koroški Slovenci, Slovenci v Furlaniji Julijski krajini, Trst
Raziskovalci (5)
Organizacije (1)
Povzetek
Raziskovalni projekt se bo težiščno soočal s spremenjeno in spremenljivo aktualnostjo sodobnih nacionalnih in etničnih identitet. Pri tem bo izhajal iz predpostavke, da je nacionalna identiteta – in podobno velja tudi za etnično identiteto – tudi v času globalizacije močno zasidrana in zelo prilagodljiva kulturna vez, ki se morda v resnici še krepi (na kar zgovorno opozarjajo raziskave javnega mnenja EU, znane kot Evrobarometer), da pa se z naraščajočo mobilnostjo, prepustnostjo meja za pretok oseb, blaga, storitev in kapitala hkrati uveljavlja zavest, da povsod nastajajo “nove etničnosti” (St. Hall) in identitete, ki niso fiksirane in lebdijo v prehodu med različnimi pozicijami in ki v istem času posegajo po različnih kulturnih tradicijah ter so rezultat zapletenih identifikacij in križanj. V tem sklopu bo projekt posebno pozornost posvečal tudi sodobnim medijem in jih proučeval zlasti glede na njihove “skupnost-tvorne” vidike, vštevši s težnjo, ki jo je R. Silverstone strnil v naslov odmevne razprave: “Finding a Voice: Minorities, Media and the Global Commons”.
Geografsko se bo projekt osredotočal na prostor Alpe Jadran. Pri tem bodo posebne pozornosti deležni zlasti etnično mešana območja ob avstrijsko-slovenski in italijansko-slovenski meji ter mesto Trst. Obravnavana pa bodo tudi vprašanja, povezana s “čezmejnim sodelovanjem” ter vloga alpsko-jadranskega prostora kot “laboratorija, v katerem se ustvarja bit Evrope”.
Predmetu raziskave se bo projekt približeval tako s teoretsko zasnovanimi študijami primerov kot tudi z empirično podkrepljenimi teoretskimi refleksijami, ki bodo temeljile na narativnih intervjujih (n=20), etnodemografskih podatkih, identifikaciji “slovenskega ‘obmejstva’” na spletnem omrežju, analizah medijsko posredovanega osmišljevanja nacionalnih in etničnih identitet. Pri tem bo izhajal zlasti iz kulturološko in transkulturološko usmerjenih metodoloških pristopov, kamor gre prišteti znanstvene discipline presegajoči koncept “Third Space” (H. K. Bhabha) ter Hallov model kodiranja/dekodiranja. Intervjuji bodo strukturirani po postopku “kvalitativne vsebinske analize” (Ph. Mayring), analizirani pa s pomočjo metod, ki omogočajo dostop tako do zavestnih kot tudi do nezavednih miselnih vsebin. Pri analizi intervjujev bo kot svetovalec sodeloval tržaški slovenski psihiater in psihoanalitik dr. Pavel Fonda, ki v okviru Mednarodne psihoanalitične zveze in Evropske psihoanalitične federacije vodilno deluje na področju usposabljanja psihoanalitikov in razvoja psihoanalize na evropskem vzhodu.
Da bi projekt zastavljene cilje čim uspešneje promoviral, se bo aktivno vključil v sočasni triletni mednarodni raziskovalni projekt “Večkulturni dialog v različnih okoljih sveta: iskanje globalne paradigme ohranjanja jezikovne in kulturne raznolikosti”, ki se odvija pod okriljem UNESCA in se bo zaključil z izdajo zadevnih raziskovalnih dosežkov v posebni knjižni publikaciji.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskovalni projekt omogoča v navezavi na sodobne koncepte globalizacije, transnacionalizacije in transkulturacije ter s pomočjo različnih metodoloških pristopov (demogeografska analiza, avto/biografsko usmerjeni narativni intervjuji, katerih interpretacija vključuje tudi zavestne in nezavedne vidike, "virtualno terensko delo") poglobljen vpogled v nastanek in razvoj prostora Alpe Jadran, v ter v procese oblikovanja in preoblikovanja nacionalnih in etničnih identitet. Na kompleksen način obravnava povezave med makro-družbenimi procesi in mikro-družbenimi procesi in tako prispeva tudi k razumevanju pojavov kot so transnacionalnost, transkulturnost, čezmejnost. Prostor Alpe Jadran opisuje kot stvarni prostor čezmejnega sodelovanja, življenjsko okolje, obzorje izkušenj. In to s posebnim ozirom na obmejna območja ter na mesto Trst. Ponazarja, da posamezniki v tem prostoru niso več vezani (zgolj) na en sam kraj, temveč na prehajanje med kraji in da jih vse bolj zaznamujejo dvojne, trojne ali večpčastne identitete in pripadnosti, ki so rezultat zapletenih identifikacij in križanj in se re-producirajo v kontekstu multiplih izbir. Pluralnost in fluidnost sodobnih identitet projekt zaznava tudi v šolskih eksperimentih (Kugyjevi razredi na Zvezni gimnaziji in Zvezni realni gimnaziji za Slovence v Celovcu), ki se poslavljajo od nacionalno zasnovanega izobraževanja, vezanega na "monolingvistični habitus". Čeprav projekt izpostavlja, da preobrazbo identitet in "nove etničnosti" (St. Hall) podpirajo tudi nove informacijske in komunikacijske tehnologije, ki poudarjajo prilagajanje, fleksibilnost, decentrirano mreženje, mu je šlo prvenstveno za dojetje "skupnost-tvornih" vidikov na spletu, vštevši s težnjo, ki jo je R. Silverstone strni v naslov odmevne razprave: "Finding a Voice: Minorities, Media and Global Commons".
Rezultati projekta zapolnjujejo relativno praznino v tekočem proučevanju etničnih in nacionalnih identitet. Pogosto se zdi, da te identitete dobro poznamo, vendar se pri tem pozablja, da so se v zadnjih nekaj desetletjih odvijale korenite spremembe, med njimi tudi padec komunističnih sistemov, ki so posegle globoko v družbo ter močno spremenile družbeno strukturo ter okolje obravnavanih regij v prostoru Alpe-Jadran, vzporedno s tem pa tudi nacionalne in etnične identitete.
Pomen za razvoj Slovenije
Raziskovalni projekt omogoča v navezavi na sodobne koncepte globalizacije, transnacionalizacije in transkulturacije ter s pomočjo različnih metodoloških pristopov (demogeografska analiza, avto/biografsko usmerjeni narativni intervjuji, katerih interpretacija vključuje tudi zavestne in nezavedne vidike, "virtualno terensko delo") poglobljen vpogled v nastanek in razvoj prostora Alpe Jadran, v ter v procese oblikovanja in preoblikovanja nacionalnih in etničnih identitet. Na kompleksen način obravnava povezave med makro-družbenimi procesi in mikro-družbenimi procesi in tako prispeva tudi k razumevanju pojavov kot so transnacionalnost, transkulturnost, čezmejnost. Prostor Alpe Jadran opisuje kot stvarni prostor čezmejnega sodelovanja, življenjsko okolje, obzorje izkušenj. In to s posebnim ozirom na obmejna območja ter na mesto Trst. Ponazarja, da posamezniki v tem prostoru niso več vezani (zgolj) na en sam kraj, temveč na prehajanje med kraji in da jih vse bolj zaznamujejo dvojne, trojne ali večpčastne identitete in pripadnosti, ki so rezultat zapletenih identifikacij in križanj in se re-producirajo v kontekstu multiplih izbir. Pluralnost in fluidnost sodobnih identitet projekt zaznava tudi v šolskih eksperimentih (Kugyjevi razredi na Zvezni gimnaziji in Zvezni realni gimnaziji za Slovence v Celovcu), ki se poslavljajo od nacionalno zasnovanega izobraževanja, vezanega na "monolingvistični habitus". Čeprav projekt izpostavlja, da preobrazbo identitet in "nove etničnosti" (St. Hall) podpirajo tudi nove informacijske in komunikacijske tehnologije, ki poudarjajo prilagajanje, fleksibilnost, decentrirano mreženje, mu je šlo prvenstveno za dojetje "skupnost-tvornih" vidikov na spletu, vštevši s težnjo, ki jo je R. Silverstone strni v naslov odmevne razprave: "Finding a Voice: Minorities, Media and Global Commons".
Rezultati projekta zapolnjujejo relativno praznino v tekočem proučevanju etničnih in nacionalnih identitet. Pogosto se zdi, da te identitete dobro poznamo, vendar se pri tem pozablja, da so se v zadnjih nekaj desetletjih odvijale korenite spremembe, med njimi tudi padec komunističnih sistemov, ki so posegle globoko v družbo ter močno spremenile družbeno strukturo ter okolje obravnavanih regij v prostoru Alpe-Jadran, vzporedno s tem pa tudi nacionalne in etnične identitete.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2008,
2009,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2008,
2009,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
