Projekti / Programi
EtnoKatalog: pridobivanje semantičnih opisov ljudske pesmi in glasbe na podlagi melodične in metro-ritmične analize
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.04.00 |
Humanistika |
Etnologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H400 |
Humanistične vede |
Narodopisje |
folkloristične raziskave, ljudska pesem in glasba, pridobivanje semantičnih opisov glasbe (MIR), besedilo, melodija, melodične in metro-ritmične strukture, semantičnost
Raziskovalci (16)
Organizacije (2)
Povzetek
Temeljno raziskovalno izhodišče projekta Etnokatalog so folkloristične in etnomuzikološke raziskave verznih, melodičnih, ritmičnih in metričnih specifičnosti slovenskega ljudskega pesništva, ki izpostavljajo nadvse važno zakonitost o visoki korelaciji med zlogovnonaglasno strukturo verza ter ritmično in tudi melodično strukturo napeva: določen tip verza ima v pesmi na razpolago več modelov glasbene ritmizacije, melodije posameznega ritmičnega modela pa pripadajo v visokem odstotku eni sami melodični družini ali v nekaterih primerih stoodstotno enemu samemu melodičnemu tipu. Na podlagi podrobne analize omenjenih strukturnih elementov lahko na primer ugotavljamo stopnjo podobnosti med posameznimi melodičnimi tipi, ki jih potem lahko razvrščamo v širše melodične družine ali pa določamo pripadnost melodij določenim zgodovinsko-stilnim plastem. Te ugotovitve so v katalogu GNI rezultirale v melodični in metroritmični klasifikaciji, ki temelji na posebnem kodnem sistemu simbolične reprezentacije strukture besedila in melodije. Namen projekta Etnokatalog je v omenjeno izhodišče vpeti aktualne raziskave s področja novih tehnologij, predvsem tistih, ki se nanašajo na avtomatsko pridobivanje informacij iz glasbenih zvočnih zapisov in semantično povezljivost vsebin. Ravno zvočni zapisi predstavljajo trd oreh za semantično obravnavo, saj v njih glasbene značilnosti niso neposredno razvidne. Del raziskav je tako namenjen postopkom za avtomatsko preslikavo melodične strukture in metroritmične sheme na zvočni zapis, kar nam bo omogočilo avtomatsko pridobivanje semantičnih opisov zvočnih posnetkov (predvsem melodije in ritma). Drugi del raziskav bo namenjen meram podobnosti tako pridobljenih semantičnih opisov kot tudi neposredni analizi nestrukturiranih zvočnih zapisov. Cilj teh raziskav je z uporabo tehnik strojnega učenja ugotoviti strukturo, zakonitosti in relacije med zapisi v arhivu iz semantičnih opisov in neposredno iz lastnosti, ki izvirajo iz zvoka, neozirajoč se na rezultate metroritmične analize in klasifikacij v žanrske oznake. Primerjava dobljenih struktur z uveljavljenimi klasifikacijami nas lahko pripelje do novih spoznanj o vsebinah v digitalnem arhivu. Izsledki raziskav bodo omogočili širšo raziskavo melodičnih in metrotitmičnih zakonitosti slovenske ljudske pesmi in glasbe ter aplikacijo metod glasbenega rudarjenja na žanrsko in tipološko klasifikacijo vsebin v digitalnem arhivu Etnomuza, kar bo močno prispevalo k semantični povezljivosti vsebin v arhivu. Zaradi velike količine in raznolikosti gradiva bo potrebno razviti tudi primerne postopke za vizualizacijo gradiva. Pri tem bodo raziskave usmerjene v razvoj primernih vizualizacijskih tehnik za predstavitev na podlagi parametrov, ki obsegajo geografske, historične in vsebinske značilnosti gradiva.
Pomen za razvoj znanosti
Projekt Etnokatalog uvaja inovativno znanstvenoraziskovalno metodologijo, ki temelji na tesni medsebojni soodvisnosti folklorističnih in etnomuzikoloških raziskav ter raziskav s področij modernih informacijsko-komunikacijskih tehnologij. Izhodiščna predpostavka projekta je, da so obširne in sistematične raziskave notranjih zakonitosti in medsebojne povezanosti besedila in melodije ljudske pesmi možne le z uporabo modernih tehnologij, konkretno z raziskavami tehnik pridobivanja vsebin iz glasbenih zvočnih posnetkov.
Te raziskave so trenutno izredno aktualne v svetovnem merilu, s poudarkom na reševanju problematike semantične povezljivosti vsebin – ki pa so močno vezane na kontekst določenega področja. Zato so predlagane raziskave že same po sebi specifične in inovativne: specifične v tem, ko raziskujejo notranji ustroj oz. zakonitosti slovenske ljudske pesmi in glasbe, in slovenske duhovne kulture nasploh (ta ima svojo specifiko, ločeno od drugih evropskih), inovativne v pristopu in povezovanju raziskovalnih področij. Cilj teh raziskav je ugotoviti strukturo, zakonitosti in relacije v ljudski pesmi in glasbi, izpostaviti konceptualna razmerja in omogočiti semantično reprezentacijo vsebin v arhivu EtnoMuza. Primerjava omenjenih struktur nas lahko pripelje do novih spoznanj tudi o vsebinah, ki izvirajo neposredno iz zvočnih zapisov. Po drugi strani, bodo izsledki raziskav omogočili širšo raziskavo melodičnih in metrotitmičnih zakonitosti slovenske ljudske pesmi in glasbe ter aplikacijo metod glasbenega rudarjenja na žanrsko in tipološko klasifikacijo. Stroki bodo tako omogočeni novi uvidi in pristopi k raziskovanju slovenske ljudske duhovne kulture. Posredno bodo predlagane raziskave pripomogle k večji in boljši uporabi modernih tehnologij, na katerih že sedaj slonijo folkloristične in etnomuzikološke raziskave (predvsem) mlajših in mladih raziskovalcev.
Pomen za razvoj Slovenije
Etnokatalog predstavlja nadaljevanje raziskav v smeri metod za semantično reprezentacijo multimedijskih vsebin, s končnim ciljem
vizualizacije, prezentacije in možnosti semantičnega iskanja na različnih nivojih (glede na uporabnikove zmožnosti in zahteve), kot tudi interakcije z različnimi tipi multimedijskih vsebin znotraj digitalnega arhiva EtnoMuza. Zbirke Etnomuze predstavljajo glavno podlago za folkloristične in etnomuzikološke raziskave, in so obenem edinstven zapis slovenske kulturne dediščine. V smislu zadnjega, so elementi raziskav vezani v širši koncept: prezervacije originalnega in digitalnega gradiva, spodbujanja inovativnih in komparativnih raziskav z uporabo metod in tehnologij razvitih tokom projektov, e-učenja, integracije v širši, evropski raziskovalni in kulturni kontekst, in prezentacije slovenske kulturne dediščine širši javnosti.
Na ta način, projekt prispeva k razvoju razumevanja humanosti, nacionalne identitete in razpoznavnosti, k spoznavanju sodobne slovenske zgodovine ter ohranjanju bogastva slovenske kulturne dediščine. Prav ljudska duhovna kultura je namreč najbolj specifičen izraz 'značaja' nekega naroda, zato je projekt relevanten tudi ob aktualnih vprašanjih slovenske identitete v evropskem prostoru.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2008,
2009,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2008,
2009,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
