Filtri
cris logo
-
Novo iskanje Filtri
Izberi iz seznama
Prikazano od Prikaži več
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Za izvedeno iskanje ni na voljo rezultatov
Prikazano od
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Nalaganje rezultatov
Pridobivanje statističnih podatkov

Projekti / Programi vir: ARIS

Referenčni model inoviranja-model celovitega obvladovanja inovacijskih procesov v podjetjih

Uredi
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
5.02.00  Družboslovje  Ekonomija   

Koda Veda Področje
S180  Družboslovje  Ekonomija, ekonometrija, ekonomska teorija, ekonomski sistemi, ekonomska politika 
Ključne besede
inovativnost, RR, management, družba
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Vrednotenje bibliografskih kazalcev raziskovalne uspešnosti po metodologiji ARIS
Citiranost Citiranost bibliografskih zapisov v COBIB.SI, ki so povezani z zapisi citatnih baz
vir: WoS vir: Scopus vir: COBISS
Raziskovalci (9)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  04973  dr. Cene Bavec  Upravne in organizacijske vede  Raziskovalec  2008 - 2011  0 
2.  05996  dr. Slavko Dolinšek  Proizvodne tehnologije in sistemi  Raziskovalec  2008 - 2009  0 
3.  24668  mag. Peter Fatur  Upravne in organizacijske vede  Raziskovalec  2008 - 2011  0 
4.  24564  Staša Ferjančič  Upravne in organizacijske vede  Tehnični sodelavec  2010 - 2011  0 
5.  10201  dr. Borut Likar  Ekonomija  Vodja  2008 - 2011  0 
6.  21890  dr. Mirko Markič  Upravne in organizacijske vede  Raziskovalec  2008 - 2011  0 
7.  30728  Marijana Pregarac    Tehnični sodelavec  2009  0 
8.  27943  dr. Karmen Rodman  Upravne in organizacijske vede  Raziskovalec  2009 - 2011  0 
9.  11077  dr. Denis Trček  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2008 - 2011  0 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  1539  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za računalništvo in informatiko  Ljubljana  1627023  0 
2.  7097  Univerza na Primorskem, Fakulteta za management  Koper  1810014002  0 
Povzetek
Namen raziskave je izdelava "Referenčnega modela inoviranja". Znanstveni pomen se izkazuje v konceptu obravnave sodobnih dejavnikov inovativnosti, razvitem na podlagi analize najboljših podjetij. Prav tako pomembni bodo tudi pričakovani konkretni rezultati raziskave, relevantni v mednarodnem merilu. Model bo prikazal nabor vplivnih in po pomembnosti rangiranih inovacijskih vplivnih dejavnikov, povezanih z gospodarsko uspešnostjo podjetja. Raziskovalne rezultate (matematični model) bomo nadgradili z uporabniškim modulom, t.i. "Innovation beyond numbers", ki bo predstavljal dodano uporabno vrednost za podjetja. Večplastni model bo služil podjetjem na strateškem nivoju, obenem pa ga bodo lahko uporabljala tudi na taktičnem in operativnem nivoju za izboljšanje lastne gospodarske učinkovitosti. Če bodo stanje v svojem podjetju primerjali s konkretnimi vrednostmi iz najboljših podjetij (benchmarking), bodo svojo inovacijsko strategijo in cilje lažje določali in sprotno spremljali svoj napredek. Poleg navedenega bodo rezultati relevantni in pomembni tudi za pristojne državne ustanove, ki s sistemskimi ukrepi, izhajajočimi iz raziskave, lahko pripomorejo k izboljšanju stanja. Verjamemo, da projekt predstavlja originalen pristop k razvoju inovativnosti kot znanosti in k dvigu inovativnost ter posledično gospodarske učinkovitosti gospodarstva.
Pomen za razvoj znanosti
Znanstveni pomen se izkazuje v izvirni analizi inovacijskih procesov v slovenskem gospodarstvu, v velikih in srednjih podjetjih. Poudarek je na celovitem konceptu obravnave sodobnih dejavnikov inovativnosti, razvitem na podlagi mednarodnih spoznanj, a prilagojenih slovenskemu gospodarstvu. Projekt smo zasnovali v obliki dveh parcialnih, a komplementarnih in medsebojno usklajenih raziskav. Prva (raziskava na podatkih SURS) temelji na nacionalnih podatkih SURS, ki imajo veliko težo predvsem zaradi vključenosti večine slovenskih podjetij in mednarodno standardizirane metodologije raziskave. Vendar ta ne obravnava inovativnosti dovolj celovito v vsebinskem smislu. Zato smo jo dopolnili z lastno raziskavo v izbranih podjetjih, ki vsebinsko dopolnjuje prvo. Iz več razlogov (metodološki, časovni vidiki, stopnja prekrivanja podatkov ipd.) smo se odločili za ločeni kvantitativni analizi, rezultate obeh pa na koncu smiselno združili. Tako smo dosegli zahtevano celovitost, ki je velik del mednarodnih raziskav ne dosega. Poleg tega smo z raziskavo temeljito osvetlili vidike inoviranja v Sloveniji, ki je po več pokazateljih pod povprečjem EU (Eurostat, Global Competitiveness Report ipd.). Raziskave, ki so bile opravljene v drugih državah, predvsem razvitejših, nudijo le delno izhodišče za izboljšanje stanja v Sloveniji oz. manj razvitih državah. Sicer je možno spoznanja iz razvitih gospodarstev delno prenesti v Slovenijo, vendar gre pogosto za preveč posplošene pristope, ki ne ustrezajo specifiki Slovenije/manj razvitih držav. Znanstveni doprinos se izkazuje v metodologiji celovite obravnave inovacijskih dejavnikov in s tem povezanimi znanstvenimi spoznanji, pomembnimi tudi v mednarodnem merilu. Rezultat je obsežen in strukturiran nabor pomembnih vplivnih dejavnikov, ki v predelovalnem in storitvenem sektorju vodijo do inovacijskih rezultatov in posledično izboljšanega poslovnega rezultata. Tako smo npr. v raziskavi ugotovili, da je smiselno obravnavati podjetja ločeno za predelovalni in za storitveni sektor, znotraj tega pa ločeno podjetja z nizko oz. visoko stopnjo tehnološke razvitosti oz. znanja. Ugotavljamo tudi, da inovacijske aktivnosti celo v najinovativnejših slovenskih podjetjih v skupini visoko tehnoloških predelovalcev ne prispevajo k boljšim gospodarskim rezultatom. Zato je za ta izredno pomemben gospodarski segment potrebno prilagoditi metodologijo razvoja inoviranja, kar znanstveni rezultati omogočajo. Prav tako je doprinos projekta v znanstvenih spoznanjih, kako iz neinovativnega oz. nizkoinovativnega podjetja sistematično preiti v podjetje z višjo dodano vrednostjo kot posledico inoviranja. Rezultat projekta predstavlja izhodišča ločeno za predelovalni in storitveni sektor, znotraj tega pa glede na stopnjo tehnološke razvitosti oz. znanja. Gre za pomembna izhodišča, ki pomenijo doprinos v znanstvenem smislu kot tudi v praktičnih smernicah (Referenčni model inoviranja) za bolj kakovostno usmerjanje inovacijskih procesov v podjetjih.
Pomen za razvoj Slovenije
Raziskave inovativnosti v Sloveniji (CIS Eurostat) kažejo, da se je stanje inovativnosti v Sloveniji nekaj časa izboljševalo, še posebno v analitičnem obdobju 2002-2006 (v zadnjem obdobju 2006-2008 je celo rahlo nazadovanje). A glede na konkurenčne države celo omenjeni napredek prejšnjih let ni več tako očiten, saj napredujejo tudi drugi. Zanimiv je tudi pogled na podatke Global Competitiveness Report. Slovenija je s 37. mesta v prejšnjem letu padla na 45. mesto. Mednarodne raziskave tudi kažejo, da so vložki v inovativnost sorazmerni gospodarskim rezultatom tako v podjetju kot na nivoju države. Pri tem pa nekatere od teh vložke bolje izkoriščajo kot druge; npr. Švica, Nemčija in Irska. Slovenija je žal še vedno pod povprečjem. Podatki torej kažejo, da Slovenija bistveno premalo izkorišča inovacijske potenciale. Glede na naše raziskave je to še posebno opazno v nekaterih sektorjih. Vse to kaže na potrebo, da Slovenija oz. njena podjetja razvijejo lastno strategijo, kako izboljšati inovacijski potencial in obenem njegovo učinkovitost. Neposredne raziskovalne rezultate smo tako nadgradili z uporabniškim modulom, t.i. "Referenčnim modelom inoviranja", ki predstavlja dodano uporabno vrednost za podjetja. Večplastni model bo služil podjetjem na strateškem nivoju, obenem pa ga bodo lahko uporabljala tudi na operativnem nivoju za izboljšanje lastne gospodarske učinkovitosti. Če bodo stanje v svojem podjetju primerjali s konkretnimi vrednostmi iz najboljših podjetij in upoštevali podane smernice, bodo svojo inovacijsko strategijo in cilje lažje določali in sprotno spremljali svoj napredek. Poleg tega rezultati dajejo vrsto koristnih smernic za nosilce inovacijske in gospodarske politike v državi. Management inoviranja v državi ne sme biti več prepuščen posplošenim smernicam, temelječim na "trenutnem navdihu" nosilcev politike in pripravljavcem razpisov. Inovacijsko politiko je potrebno usmerjati na podlagi dolgoročnih, sistematičnih in celovitih smernic, ki temeljijo na jasnih znanstvenih osnovah, izdelanih na podlagi mednarodnih znanstvenih in strokovnih spoznanj, a prilagojenih slovenski specifiki. Verjamemo, da projekt predstavlja originalen pristop k razvoju inovativnosti kot znanosti in k dvigu inovativnosti ter posledično gospodarske učinkovitosti gospodarstva. Menimo, da bo ob izvedeni diseminaciji (delno že izvedeni, delno po zaključku raziskave) pomen projekta za gospodarstvo in družbo dobil dodatno težo.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2008, 2009, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2008, 2009, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zahtevana je potrditev
Zgodovina ogledov
Priljubljeno