Projekti / Programi
Socialno delo in socialna kohezivnost: dileme avtonomne in heteronomne regulacije socialnih sistemov
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.07.00 |
Družboslovje |
Kriminologija in socialno delo |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S214 |
Družboslovje |
Družbene spremembe, teorija socialnega dela |
socialno delo, socialna kohezivnost, socialno varstvo, socialna politika, avtonomija, heteronomija, novejša zgodovina, podružbljanje, diskrecijska pravica, etničnost, privatizacija, načelo subsidiarnosti, vpliv globalnih procesov na socialno delo.
Raziskovalci (8)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
08531 |
dr. Srečo Dragoš |
Kriminologija in socialno delo |
Raziskovalec |
2008 - 2011 |
849 |
| 2. |
18606 |
dr. Vesna Leskošek |
Kriminologija in socialno delo |
Raziskovalec |
2008 - 2011 |
982 |
| 3. |
32018 |
dr. Jelena Petrović |
Jezikoslovje |
Raziskovalec |
2010 - 2011 |
63 |
| 4. |
29374 |
dr. Ana Marija Sobočan |
Kriminologija in socialno delo |
Mladi raziskovalec |
2008 - 2011 |
359 |
| 5. |
24374 |
dr. Špela Urh |
Kriminologija in socialno delo |
Raziskovalec |
2008 - 2009 |
108 |
| 6. |
27997 |
dr. Petra Videmšek |
Kriminologija in socialno delo |
Raziskovalec |
2008 - 2011 |
315 |
| 7. |
00317 |
dr. Darja Zaviršek |
Kriminologija in socialno delo |
Vodja |
2008 - 2011 |
1.147 |
| 8. |
23048 |
dr. Jelka Zorn |
Kriminologija in socialno delo |
Raziskovalec |
2008 - 2009 |
265 |
Organizacije (1)
Povzetek
Avtonomija socialnega dela in kvaliteta socialnih storitev sta odvisna od preseka treh področij: 1) usposobljenosti izvajalcev storitev; 2) institucionalnega okolja, ki te storitve omogoča in 3) splošnega družbenega konsenza o njihovi višini, obsegu in dostopnosti za uporabnike. Če se na preseku oz. prepletu vseh treh sistemov izvaja kolonizacija enega sistema nad drugim, takrat gre za heteronomen razvoj socialnega dela v smeri logike in načel, ki jih vsiljuje dominantni sistem. Tako je podsistem socialnega dela (in socialnega varstva) neprestano podvržen heteronomnosti, torej vplivu drugih podsistemov kot so politika, socialna politika, medicina in ekonomija. V raziskavi nas bo zanimal vpliv teh podsistemov na socialno delo kot tudi obseg in možnosti njegove avtonomije. To vednost bomo pridobili s pomočjo zgodovinske perspektive. Raziskali bomo, kateri koncepti in podsistemi so ključno vplivali na socialno delo v obdobju med 1960 in 2000.
V obdobju med 1960 in 1990 bomo raziskali naslednje koncepte:
1) diskrecijsko pravico na področju socialnega dela (denimo v primeru delovanja komisij za zdravstveno in socialno varstvo na nivoju krajevnih skupnosti);
2) podružbljanje socialnega varstva;
3) patologizacijo socialnih pojavov;
4) vprašanje etničnosti in priseljencev v socialnem delu.
Raziskovanje omenjenih tem bo omogočilo razkrivanje socialne kohezivnosti (inkluzivne in solidarne družbe), kot tudi heteronomnega razvoja socialnega dela. Ključna sprememba je nastopila leta 1991, ne samo zaradi prehoda iz večnacionalne v eno-nacionalno državo, ampak tudi zaradi spremembe družbeno-političnega sistema. V raziskavi bomo odgovorili na vprašanje, kako se je ta sprememba odrazila na področju socialnih pravic in socialnega varstva.
Pri raziskovanju heteronomnosti socialnega dela v obdobju med 1990 in 2000 se bomo osredotočili na tiste koncepte, ki so povezani z neoliberalizacijo evropskih držav, vključno s Slovenijo. Med njimi se bomo osredotočili na dva: 1) načelo subsidiarnosti v socialnem varstvu in 2) privatizacijo socialnih storitev. Analizirali bomo značilne procese in premike tako v nevladnem kot vladnem sektorju, vključno s privatizacijo in kako to vpliva na avtonomijo socialnega dela in socialnega varstva.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskava je bila naravnana med-disciplinarno, usmerjena pa je bila k rešitvam širših družbenih problemov, ki presegajo kompetence posameznih tradicionalnih znanstvenih področji. Pri raziskovanju smo se poglobili v notranja nasprotja socialnega dela in njegovo razpetost med avtonomijo in heteronomijo. V tem oziru je najpomembnejša izgradnja novih in revizija starih konceptov, s pomočjo katerih je mogoče razvijati nova področja raziskovanja. Zlasti historiografski pristop zavezuje k interdisciplinarnosti, tj. produktivnemu povezovanju raziskovalnih metod družboslovja in humanistike. Historizacija posameznih konceptov definira razmerje med preteklostjo in sedanjostjo; markira kontinuiteto kot tudi diskontinuiteto pri njihovemu razumevanju in praktični uporabi. Neposredni učinek takega pristopa je v raziskovalnem imperativu, da socialni koncepti niso samoumevne in brezčasne kategorije; ker je preteklost vsakega koncepta vpisana v njegovi vsakdanji rabi, kar se navadno kaže v njegovih različnih interpretacijah, to tudi pomeni, da postaneta za raziskovanje sociološki in zgodovinski pristop nerazločljiva; slednje ugodno prispeva k redefiniciji razmerja med dvema disciplinama, ki v našem akademskem prostoru še vse premalo sodelujeta.
Pomen raziskave za razvoj znanosti je torej zgodovinska konceptualizacija avtonomije socialnega dela v različnih političnih kontekstih. Glavna metoda proučevanja je bila analiza arhivskega gradiva, knjig in člankov in političnih dokumentov v proučevanem časovnem obdobju Glavna ugotovitev je, da je preprečevanje avtonomne socialne politike bila in ostaja konstantna slepa pega slovenskega prostora in sicer tako v stari Jugoslaviji pred drugo svetovno vojno, v času socializma v SFRJ in danes v času neoliberalizma. Izsledki raziskave so pokazali na pojave in procese, ki so vplivali na avtonomnost socialne politike in posledično na delovanje sistema socialnega varstva. Raziskovali smo koncepte, ki se dotikajo sodobnih družbenih sprememb kot so spremenjena vloga države blaginje in globalno gibanje socialnih storitev.
Pomen za razvoj Slovenije
Pomen raziskave za Slovenijo je tako na znanstvenem kot na praktičnem področju. Raziskava prispeva k nacionalnemu razvoju na področju znanosti – poglobitev znanja na področju družboslovnih in humanističnih ved, zlasti spoznavanje sodobne slovenske zgodovine. V praktičnem smislu pa raziskava prispeva k zavedanju pomena in krepitvi javnih služb države blaginje. Za Slovenijo kot mlado državo so pomembna dognanja v zvezi z njenim blaginjskim sistemom, zlasti odgovori na vprašanja, ki se dotikajo pogojenosti dostopa do države blaginje in načina obravnave ljudi v javnih servisih (kaj uporabniki socialnih servisov pridobijo in kaj izgubijo, tako v simbolnem kot dejanskem smislu, ko so vključeni v programe pomoči). Brez proučevanja zgodovine države blaginje tega institucionalnega ustroja ni mogoče razumeti niti smiselno spreminjati. Ker gre za razumevanje in refleksijo razvoja slovenske socialne države na kompleksen način, je pomen raziskave tudi v spoznanjih, ki vodijo k večji možnosti obvladovanja družbenih procesov in tveganj, poveznih z ekonomsko krizo, razvojem novih tehnologij, spreminjanjem demografske strukture ter vplivi globalizacije na vsakdanje življenje ljudi.
Raziskava prinaša mednarodno primerljivost. Odgovarja na nekatera vprašanja javnega sektorja oziroma je pomembna za razumevanje in načrtovanje družbenega razvoja ter v študijsko pedagoškem procesu (za študentke in študente socialnega dela v Sloveniji).
Ker je v Sloveniji pomanjkanje skoraj vseh temeljnih besedil s področja zgodnjih idej v socialnem delu, smo v raziskavi prevedli zgodnje delo Ilse Arlt, avstrijsko pionirko socialnega dela judovskega rodu, ki je bila tudi ustanoviteljica prve šole za socialno delo na Dunaju. Njene ideje so do konca druge svetovne vojne prevevale tudi slovenske ideje na področju socialnega, potem pa je njeno ime izginilo iz učbenikov in kolektivnega spomina. Prevodi temeljnih del s socialnega področja so tudi v Sloveniji pomembna in ta raziskava je pripomogla, da bomo enega od takšnih del dobili tudi v slovenščini. Tesno sodelovanje z njeno biografko in urednico njenih del filozofinjo Mario Maiss in University St. Pooelten iz Avstrije nam je omogočila celoten vpogled v njeno delo in primerjalno razumevanje obdobja razvoja socialnih idej do leta 1960 v Avstriji in Sloveniji. Prevod bo izšel v letu 2011.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2008,
2009,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2008,
2009,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
