Projekti / Programi
Zaraščanje kraških travišč in spremebe njihove ponorne aktivnosti za ogljik
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 4.03.00 |
Biotehnika |
Rastlinska produkcija in predelava |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| B310 |
Biomedicinske vede |
Fiziologija žilnih rastlin |
kroženje ogljika, ekosistemi, travišča, zaraščanje, ponori za ogljik, CO2
Raziskovalci (14)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
02085 |
dr. Franc Batič |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2008 - 2009 |
817 |
| 2. |
15493 |
dr. Matjaž Čater |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2008 - 2011 |
302 |
| 3. |
24416 |
dr. Klemen Eler |
Biologija |
Raziskovalec |
2008 - 2011 |
307 |
| 4. |
29164 |
dr. Mitja Ferlan |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Mladi raziskovalec |
2008 - 2011 |
223 |
| 5. |
21242 |
dr. Tine Grebenc |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2008 - 2011 |
490 |
| 6. |
21543 |
dr. Tjaša Kanduč |
Geologija |
Raziskovalec |
2008 - 2011 |
488 |
| 7. |
17789 |
Gabrijel Leskovec |
|
Tehnični sodelavec |
2008 - 2011 |
5 |
| 8. |
11595 |
dr. Tomislav Levanič |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2008 - 2011 |
616 |
| 9. |
21581 |
dr. Irena Maček |
Biologija |
Raziskovalec |
2008 - 2009 |
136 |
| 10. |
11279 |
dr. Nives Ogrinc |
Varstvo okolja |
Raziskovalec |
2008 - 2011 |
1.138 |
| 11. |
10264 |
dr. Primož Simončič |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2008 - 2011 |
702 |
| 12. |
22592 |
dr. Urša Vilhar |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2008 - 2011 |
420 |
| 13. |
14011 |
dr. Dominik Vodnik |
Biologija |
Vodja |
2008 - 2011 |
415 |
| 14. |
21137 |
Daniel Žlindra |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Tehnični sodelavec |
2008 - 2011 |
170 |
Organizacije (3)
Povzetek
Zaraščanje travišč z lesnimi vrstami naj bi po splošnem poročanju vodilo v povečanje zaloge ogljika v ekosistemu, kar naj bi bil predvsem rezultat povečanja nadzemne rastlinske biomase. Precej malo pa vemo o tem, kako proces zaraščanja vpliva na shranjevanje ogljika v talni organski snovi in kako obstojna je ta oblika organskega ogljika.
V okviru projekta bomo proučevali neto izmenjavo ogljika in različne komponente ogljikovega cikla na opuščenih, zaraščajočih traviščih slovenskega krasa. Gre za področje, na katerem je proces zaraščanja zaradi opuščanja rabe precej intenziven že od začetka prejšnjega stoletja.
Osnovni cilj projekta je opredeliti bilanco ogljika za rastišča (ekosisteme) v različnih sukcesijskih stadijih (pašnik, opuščen pašnik, zaraščajoč pašnik, gozd) ter ovrednotiti ali in koliko so zaraščajoče površine pomembne za zmanjševanje koncentracije CO2 v atmosferi.
Pomen za razvoj znanosti
Vplive zaraščanja ali pogozdovanja na kroženje in tokove ogljika so proučevali v različnih raziskavah, v katerih pa so bile redko uporabljene direktne meritve izmenjave CO2 z dvema sistemoma za mikrometeorološke meritve NEE z metodo Eddy kovariance. V našem projektu smo takšen pristop uporabili z namenom proučiti učinke naravne sukcesije, t.j. vdora lesnih vrst na opuščena travišča Podgorskega krasa. Nekatere lastnosti kraških ekosistemov, kot so razgiban relief z vrtačami in dolinami, vetrne razmere, ... bi lahko znatno omejile uporabo omenjenih meteoroloških metod. Zato smo v našem znanstvenem članku (Ferlan in sod., 2011) komentirali tudi rezultate analize kvalitete izmerjenih parametrov, delež zavrženih podatkov, rezultate analize negotovosti ter rezultate testa, s katerim smo preverjali potrebo po korekciji podatkov zaradi odziva CO2 senzorja na temperaturo (Burba korekcija). V tem smislu, predstavljajo rezultati projekta, ne samo pomeben vir primarnih znanj o tokovih ogljika, ampak tudi pomeben prispevek k metodologiji Eddy kovariance metritev.
Ker so kraški ekosistemi z vidika izmenjave ogljika slabo raziskani, predstavljajo rezultati naše raziskave pomembno novo informacijo za znanstveno javnost. Globalno je za velik del suhih ekosistemov značilna karbonatna podlaga, na katero odpade kar 12 % površine kopenskih ekosistemov na Zemlji. Zaradi tega bi lahko bili kraški ekosistemi za kroženje ogljika pomembni tudi globalno. Kljub temu so raziskave kroženja C v teh okoljih okrepile šele nedavno (Kowalski in sod. 2008; Inglima in sod., 2009; Serrano-Ortiz et in sod., 2009; Serrano-Ortiz in sod., 2010). Rezultati našega projekta, t.j. nenavadno veliko sproščanje CO2 iz ekosistema v ozračje in neskladnost dihanja tal z dihanjem ekosistema, podpirajo domnevo, da k tokovom CO2 iz kraških tal pomembno prispevajo tudi nebiogeni viri kot sta sproščanje anorgansko nastalega CO2 iz tal oz. sproščanje CO2 iz podtalja (jam).
Ferlan in sod. 2011. Agriculture, Ecosystems and Environment, 140: 199-207.
Inglima in sod. 2009. Global Change Biology, 15: 1289–1301.
Kowalski in sod. 2008. Agricultural and Forest Meteorology 148: 1045-1054.
Serrano-Ortiz in sod. 2009. Journal of Geophysical Research, 114, G04015.
Serrano-Ortiz in sod. 2010. Agricultural and Forest Meteorology, 150: 321–329.
Pomen za razvoj Slovenije
Raziskave kroženja ogljika v kraških ekosistemih, ki smo jih opravili v okviru projekta, predstavljajo edine direktne meritve NEE in drugih parametrov ogljikove bilance z mikrometeorološkimi metodami v Sloveniji. Informacija o bilanci ogljika v zaraščajočih kraških traviščih je širše pomembna s stališča poznavanja možnih odzivov ekosistemov ob globalnih klimatskih spremembah. Tudi na podlagi rezultatov te raziskave bo v Sloveniji možno oblikovati strategije za upravljanje z zaraščajočimi površinami. Z ocenitvijo pomena teh površin pri blaženju učinkov povečane koncentracije CO2 v atmosferi bo podana dodatna možnost izrabe tega pomembnega deleža prostora pri nas. Rezultati so lahko pomembni tudi z vidka podpore pri oblikovanju okoljske politike.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2008,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2008,
2009,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
