Projekti / Programi
Razvoj verjetnostnih modelov vpliva klimatskih sprememb na pogostnost pojavljanja pobočnih masnih premikov v slovenskem prostoru
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 1.06.00 |
Naravoslovje |
Geologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| P470 |
Naravoslovno-matematične vede |
Hidrogeologija, inženirska geografija in inženirska geologija |
zemeljski plazovi, pobočni masni premiki, podnebne spremembe, modeliranje, napoved, Slovenija
Raziskovalci (12)
Organizacije (2)
Povzetek
Slovenija je pokrajinsko in podnebno zelo raznolika dežela, saj leži na stičišču alpskega, panonskega, sredozemskega in dinarskega sveta. Zato klimatske spremembe in izredni vremenski dogodki in posledično naravne nesreče v Sloveniji niso redkost. Moderni trendi civilizacijskega soočanja s klimatskimi ali bolje globalnimi spremembami se ne ukvarjajo več z njihovim odpravljanjem (kot je to še vedno praksa v Sloveniji), saj je to boj z mlini na veter, temveč se osredotočajo v njihovo minimizacijo v smislu izboljšanja pripravljenosti družbe na dogodke, ki se lahko zgodijo kot posledica klimatskih sprememb. Klimatske spremembe in z njimi povezani pojavi (intenzivne nevihte, dolgotrajnejša deževja, umikanje stalne snežne meje ter s tem tajanje permafrostnih območij v višje ležečih predelih ipd.), s katerimi se sooča ves svet in Slovenija ni nobena izjema, so eden od najpomembnejših sprožilnih dejavnikov za nastanek pobočnih masnih premikov. Cilj raziskave je razviti različne modele vpliva klimatskih sprememb, ki bodo služili kot vhodni podatek pri ugotavljanju/predvidevanju časovnega in prostorskega pojavljanja pobočnih masnih premikov v prihodnosti. Razvit matematični model vpliva klimatskih sprememb na pogostnost pojavljanja pobočnih premikov bo uporaben pri izdelavi prostorskih planov, varovanju okolja, naravne in kulturne dediščine, prebivalstva ipd. na najbolj kritičnih območjih. Obenem pa bodo razviti modeli predstavljali okostje potencialnih aplikacij, ki bodo služile kot orodje za učinkovito podporo delovanju civilne zaščite v primeru (potencialnih) naravnih nesreč. Rezultati projekta predstavljajo dodatno vrednost obstoječim modelom in imajo tudi kratkoročno gledano merljiv družbeni in ekonomski pomen, saj bodo v veliko pomoč tudi pri smotrnem, trajnostnem in sonaravnem upravljanju z naravnimi viri (vodo in prostorom) ter človeškimi usodami.
Pomen za razvoj znanosti
Ugotavljali smo povezanost količin padavin in intenzitete premikov zemeljskih mas na osnovi primerjave meritev premikov površja z metodo radarsko interferometrijo permanentnih sipalcev (PS InSAR) oziroma objektov (PS), ležečih na dokazano ali domnevno plazljivih območjih ter padavinskih podatkov na območju osrednje in severozahodne Slovenije za obdobje med 1992 in 2000. Premike, povezani s procesi počasnega plazenja, smo primerjali s padavinami različnih intenzitet in časovnega obsega, z namenom določitve mejnih vrednosti padavin, ki povzročijo premike ter z namenom določitve povezave med padavinami in hitrostjo premikov mas. Kot nenačrtovan rezultat raziskav je bila določitev trendov dviganja alpskega in predalpskega prostora v Sloveniji.
Razumevanje dinamike procesov vremena, povezane s podnebnimi spremembami, eksogenih geoloških in hidroloških dogodkov ter vpliva na biološko-antropogeni svet, tako z amplitudnega kot tudi s frekvenčnega vidika predstavljajo za meteorološko, biološko in geološko znanost velik izziv.
Obsežni podatki z merilnih postaj (padavine, T in drugi podatki o podnebju) in s satelitov (radarski podatki - InSAR), ki nosijo informacije o premikih površja, navezani na in-situ geološke in geomorfološke podatke omogočajo nov vpogled v površinske procese in drugačno dimenzijo njihovega obravnavanja. Iskanje povezave med količinami padavin in jakostjo masnih premikanj glede na geološke značilnosti terena predstavlja osnovo za predvidevanja premikov pobočnih mas in njihove eventuelne sprožitve v prihodnje.
Pomen za razvoj Slovenije
V povprečju se v Sloveniji pojavlja en zemeljski plaz na 1,5 km2, v obdobju med letoma 1994 in 2008 je škoda, ki so jo povzročili plazovi (zemeljski in snežni) znašala 99,1 milijona evrov, številka pa ne vključuje stroškov sanacije. Glavni vzrok za sprožanje zemeljskih gmot v Sloveniji so padavine, ki razmočijo geološko neugodne plasti. Kljub dejstvu, da je trend vrednosti škod zaradi pojavov zemeljskih plazov konstanten, ta ni zanemarljiva.
Glavni izziv torej ostaja kako zmanjšati škodo (popolnoma odpraviti je nikoli ne bo možno). Pri novih posegih v prostor je pristop relativno enostaven – izogibanje izpostavljenim območjem. Večji problem predstavljajo že zgrajeni, predvsem bivalni objekti na plazljivih območjih, saj so ti izpostavljeni potencialni nevarnosti zemeljskih plazov.
V luči predstavljenega je znanje, ki omogoča prostorsko (in z določeno napako tudi časovno) predvidevanje premikov pobočnih mas in napoved možne sprožitve ob napovedih povečanja jakosti sprožilnih dejavnikov, pomembno za ažurno delovanje Civilne zaščite in ne nazadnje za smotrno upravljanje s prostorom, katerega količina je omejena in nenadomestljiva. Slednje omogoča lažji in bolj uravnotežen regionalni razvoj, saj so običajno območja, ki so bolj izpostavljena zemeljskim plazovom bolj odročna in tudi manj razvita.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2008,
2009,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2008,
2009,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
