Projekti / Programi
Vloga lečnih epitelnih celic pri razvoju katarakte
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 3.03.00 |
Medicina |
Nevrobiologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| B620 |
Biomedicinske vede |
Oftalmologija |
očesna leča, katarakta, lečne epitelne celice
Raziskovalci (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
28627 |
dr. Sofija Anđelić |
Nevrobiologija |
Vodja |
2007 - 2009 |
0 |
Organizacije (1)
Povzetek
IZVLEČEK
Neprozornost lečnih vlaken v kateremkoli delu leče imenujemo katarakta, ki je eden glavnih vzrokov slabega vida. Lečo sestavljata dva tipa celic; epitelne ter iz njih diferencirane lamelne celice. Ena od vlog epitelnih celic je kontrola koncentracije elektrolitov v leči, kar je še posebej zanimivo saj ostale celične gradbene enote ne vsebujejo znotrajceličnih rezerv Ca2+ kot običajno v primeru celic z endoplazmatskim retikulumom. Prav tako vsebujejo zelo malo ali pa nič mitohondrijev ko se približujemo središču leče. Mitohondriji pri celičnem dihanju porabljajo kisik prav tako pa regulirajo nivo [Ca2+]i. Kakorkoli prizadeti mitohondriji lahko povzročijo nastanek katarakte preko povišanega nivoja kisika v globljih plasteh leče. Na drugi strani pa tudi spremembe [Ca2+]i. povzročajo nastanek katarakte. Porušenje Ca homeostaze se odraža v zamotnitvi leče torej nastanku katarakte, zato je pomembno bolje definirati mehanizme regulacije Ca koncentracije. Naša hipoteza je, da sta procesa ki vodita do nastanka katarakte (regulacija [Ca2+]i. ter sprememba mitohondrijskih funkcij) nekako povezana.
Naši cilji so 1. ugotoviti prispevek mitohondrijev k regulaciji [Ca2+]i. v lečnih celicah. To lahko storimo z uporabo Ca barvil – Fura2, z uporabo mitohondrijskih ‘’uncoupler-jev’’ (CCCP, FCCP) ali mitohondrijskih potencialnih barvil (Rhodamine123) ipd.
2.Raziskati homeostazo intracelularne koncentracije Ca in prispevek mitohondrijev pri nastanku katarakte z namenom primerjanja prispevka Ca pri zdravi leči in leči s katarakto.
Pomen za razvoj znanosti
Ta podoktorski projekt je bil bazična raziskava osnovnih procesov in mehanizmov delovanja lečnih epitelnih celic, kot tudi translacijska-povezovalna raziskava, ki išče povezavo med patofiziološkimi spremembami bazičnih funkcij celic in mehanizmimi, ki so prisotni pri različih oblikah katarakte. Delo raziskovalnega laboratorija Očesne Klinike Univerzitetnega Kliničnega Centra v Ljubljani je usmerjeno k boljšemu razumevanju mehanizmov in posledično boljšemu zdravljenju, diagnosticiranju in preventivi razvoja bolezni katarakte. Sodelovanje z zdravniki ki so diagnosticirali tip katarakte in jo operativno odstranili, nam omogoča primerjavo sprememb v delovanju lečnih epitelnih celic v povezavi s tipom katarakte. Katarakta je eden glavnih vzrokov slabega vida v starosti, kar je ob ''hitrem'' staranju populacije tako pri nas kot v Evropi dodaten razlog, da se vse več laboratorijev v svetu ukvarja s to problematiko. Raziskovalni laboratorij kot del očesne klinike ima edinstveno priložnost raziskovanja na takoj dosegljivem svežem preparatu lečnega epitela, odstranjenega pri operaciji katarakte, ki se drugače pri operaciji katarakte zavrže. Večina drugih laboratorijev dela raziskave na kulturah celic ali živalskih preparatih, kar našemu laboratoriju daje prednost saj je v primerjavi z njimi naš preparat nativen - naraven in predstavlja najboljši približek naravnemu stanju v očesu, tako so tudi meritve in rezultati najbližji odraz dejanskemu stanju. V primerjavi z kulturami celic ima naš preparat ohranjene stike in komunikacijo med celicami. Rezultati ki smo jih dobili oziroma fenomen kontrakcije lečnih epitelnih celic, ki smo ga opazili, po našem vedenju še ni bil opisan. Fenomen odpira nove možnosti boljšega razumevanja funkcije lečnega epitela in njegovih transportnih sistemov. Lečni epitel je metabolno aktivni del leče, ki oddeljuje prekatno vodko in fibrozne celice leče in je hkrati prepreka za prehod tekočin in elektrolitov v globlje plasti leče. Kontrakcija lečnega epitela bi zaradi tega lahko imela značilen vpliv na delovanje leče in na razvoj katarakte. Rezultati raziskav tega podoktorskega projekta imajo pomen tako za bazično kot za translacijsko-povezovalno aplikativno znanost.
Pomen za razvoj Slovenije
Podoktorski projekt je omogočil formiranja in zagon novega raziskovalnega laboratorija v sklopu Očesne Klinike, Univerzitetnega Kliničnega Centra v Ljubljani. Trenutno je edini laboratorij v Sloveniji, usmerjen v raziskovalno delo s humanimi očesnimi preparati. Delo je pretežno usmerjeno v raziskave bolezni na bazičnem in celičnem nivoju torej področju, ki je v svetu zelo razvito. Pomembno je, da raziskovalno delo poteka na preparatih Slovenske populacije in tako pripomore k boljši predstavi in celovitejši sliki bolezenskih stanj in njihovega razvoja v Sloveniji. Tako upamo, da se bo s časoma v Sloveniji razvil kompetenten laboratorij, ki spremlja in podpira svetovne tokove v znanosti. Rezultati raziskav bojo pripomogli k boljšemu razumevanju očesnih bolezni in mehanizmov njihovega razvoja. Rezultati raziskav so že bili predstavljeni na mednarodnih kongresih in konferencah kot so Ever in Pro-retina. Tako lahko menimo, da se je afirmacija omenjenega raziskovalnega laboratorija v mednarodnih znanstvenih krogih že začela. Vzpostavljeni so bili stiki z raziskovalnimi skupinami pri nas in v tujini. Podoktorski projekt je potrdil, da z opremo, ki jo ima laboratorij na Očesni kliniki ob dobrem sodelovanju med ekspertizo zdravnikov in znanstvenikov, omogoča atraktivno znanost in ustvarjalnost na področju srečevanja bazično-aplikativne znanosti ob dopolnjevanju s kliničnim znanjem in dobro klinično prakso, na kompetitivnem svetovnem nivoju. Začetni rezultati so že sprejeti za objavo v slovenski reviji Zdravniški vestnik, članek za znanstveno revijo IOVS pa je v zaključni fazi priprav za oddajo. Bazične raziskave so steber razvoja in z vlaganjem v znanost Slovenija vlaga v prihodnost in izboljšanje kompetitivnosti napram drugim državam razvitega sveta; obenem pa vlaga v dolgoročno rešitev problemov vida v humani populaciji Slovencev in širše. Pri očesnih boleznih, je večina le teh predvsem posledica staranja, in ob tem padca kvalitete življenja. Ena najpogostejših bolezni, ki prizadane populacijo starostnikov je katarakta ali siva mrena torej zamotnitev očesne leče, kar je pomemben podatek ob dejstvu da se v Sloveniji in razvitem svetu populacija stara. Posledično so raziskave leče in katarakte pravočasno vlaganje v rešitev rastočih ekonomskih zahtev zdravljenja starejše populacije. Boljše razumevanje vzrokov in mehanizmov nastanka katarakte, kateremu je prispeval tudi ta podoktorski projekt izveden na Očesni kliniki UKC v Ljubljani, ima v dolgoročnem cilju poleg razumevanja patofiziologije bolezni leče in vida, povečati oziroma podaljšati kvaliteto življenja ob hkratnem zmanjšanju stroškov zdravljenja.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
