Projekti / Programi
Vpliv okoljskih sprememb na rastni odziv doba (Quercus robur) in macesna (Larix decidua)
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 4.01.00 |
Biotehnika |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| B270 |
Biomedicinske vede |
Rastlinska ekologija |
| B430 |
Biomedicinske vede |
Gozdarstvo, gozdovi, gozdarska tehnologija |
Ekofiziološke raziskave, dendroekologija, dob, macesen, vpliv klimatskih sprememb
Raziskovalci (11)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
15493 |
dr. Matjaž Čater |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2007 - 2010 |
0 |
| 2. |
22609 |
dr. Jožica Gričar |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2007 - 2010 |
0 |
| 3. |
29831 |
Špela Jagodic |
|
Tehnični sodelavec |
2008 - 2010 |
0 |
| 4. |
21543 |
dr. Tjaša Kanduč |
Geologija |
Raziskovalec |
2007 - 2010 |
0 |
| 5. |
07127 |
dr. Hojka Kraigher |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2007 - 2010 |
0 |
| 6. |
17333 |
Robert Krajnc |
|
Tehnični sodelavec |
2007 - 2010 |
0 |
| 7. |
11595 |
dr. Tomislav Levanič |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Vodja |
2007 - 2010 |
0 |
| 8. |
11279 |
dr. Nives Ogrinc |
Varstvo okolja |
Raziskovalec |
2007 - 2010 |
0 |
| 9. |
28230 |
Peter Ogrinc |
|
Tehnični sodelavec |
2007 |
0 |
| 10. |
10264 |
dr. Primož Simončič |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2007 - 2010 |
0 |
| 11. |
15729 |
Stojan Žigon |
|
Tehnični sodelavec |
2007 - 2010 |
0 |
Organizacije (2)
Povzetek
S predlaganim projektom bomo z ekofiziološkimi meritvami in mikroizvrtki kambijeve cone na dveh drevesnih vrstah – dobu (Quercus robur L.) in macesnu (Larix decidua Mill.) in štirih raziskovalnih ploskvah (po dve za macesen in dob) preučili odziv dreves na okoljske spremembe na ekstremnem oz. obremenjenem in optimalnem rastišču. Spoznanja bomo dodatno dopolnili z dendroekološkimi (širine branik in stabilni izotop ogljika) in dendroklimatološkimi raziskavami, ki bodo dale časovno dimenzijo preučevanim odzivom. Na osnovi spoznanj bomo oblikovali model, s katerim bomo lahko predvideli odziv dreves/sestojev na okoljske in klimatske spremembe. Pridobljena znanja bo lahko uporabila gozdarska stroka pri optimizaciji gozdnogospodarskega in gozdnogojitvenega načrtovanja in gospodarjenju s sestoji v spremenjenih okoljskih razmerah.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskava se je osredotočila na vplive spreminjajočega se okolja v ekološko zelo pomembnem prostoru ekstremnih rastišč zgornje gozdne meje in obremenjenih nižinskih dobrav. S to raziskavo smo pridobili ekofiziološke, lesnoanatomske in dendroekološke podatke ter jih primerjali z različnimi okoljskimi in meteorološkimi podatki. Tako zbrane podatke o odzivu drevesa na stres za nazaj, uporabljamo za modeliranje odziva dreves na spremenjene okoljske razmere v prihodnje. Z modeliranjem rasti, ki je še v teku, bomo pridobili ekofiziološko zanesljivejše modele za oceno učinka spremembe klimatskih razmer na reakcijsko sposobnost (prirastek) slovenskih gozdov. Nastajajoče baze podatkov bodo pomembno prispevale k razširitvi temeljnih znanj in usmeritev znanstveno raziskovalnega programa s področja gozdne biologije, ekologije in tehnologije, predvsem v pogledu modeliranja odziva dreves na okoljske stresne dejavnike. Spoznanja so neposredno uporabljiva tudi pri načrtovanju ustreznega gospodarjenja z gozdom in v sposobnosti predvidevanja odziva sestojev na gojitvene ukrepe in klimatske spremembe. Vse bolj očitno namreč postaja, da gozdarska stroka potrebuje osnovna znanja o odzivu dreves na okoljske spremembe, če želi usmerjati razvoj gozdnih ekosistemov v smeri ohranjanja stabilnosti, produktivnosti in trajnosti. To brez poznavanja odzivov na ekstremne okoljske razmere ni mogoče. Raziskava pomembno dopolnjuje ostale projekte, sodelovanje s tujim partnerjem iz Velike Britanije pa nam je omogočilo dostop k znanju, metodam in napravam, ki jih v Sloveniji nimamo (npr. izotopska masna spektroskopija z lasersko ablacijo).
Konkreten pomen tega projekta za razvoj znanosti v Sloveniji (tega ne počne nihče drug v Sloveniji (razen Pinninga)):
1. meritve debelinskega prirastka z avtomatskimi dendrometri,
2. merjenje pretoka drevesnega soka na odraslih drevesih,
3. meritve fotosintetske aktivnosti in respiracije krošenj odraslih dreves
4. pining kambijeve cone in raziskave, ki jih izvajamo na tem področju so v špici svetovnih raziskav kambijeve aktivnosti dreves in vpliva klimatskih sprememb na kambijevo aktivnost.
5. Izotopske raziskave lesa branik so v Sloveniji novost, ki jih izvajamo samo v okviru tega in evropskega projekta MILLENNIUM (6.OP EU).
Pomen za razvoj Slovenije
Gozdovi so del slovenske narodne identitete in le zdravi gozdovi bodo lahko tudi v prihodnje zagotavljali neokrnjene proizvodne in splošno koristne funkcije. Klimatske spremembe že danes spreminjajo podobo slovenskega gozda (npr. številni problemi s sušenjem v dobravah Štajerske in Prekmurja, podlubniki so krivi za 37% sanitarne sečnje v letu 2008, v zadnjih nekaj letih je do 45% vsega poseka sanitarnega!!), zato je poznavanje odziva gozdnih ekosistemov in dreves, ter njihove reakcijske sposobnosti pomembno in nujno za blaženje učinkov klimatskih sprememb. Gozdovi na zgornji gozdni meji so večinoma varovalni. Čeprav je njihova lesnoproizvodna funkcija manj poudarjena, so ti gozdovi z vidika zagotavljanja kvalitetne pitne vode, varovanja pred plazovi in erozijo ključni za zaščito premoženja in življenj prebivalcev Slovenije. Njihova ohranitev, tudi v spremenjenih okoljskih razmerah je zato nujna. Dobrave postajajo zaradi preteklega poseljevanja prostora, neusklajene rabe tal, navzkrižja interesov in klimatskih ekstremov po površini vse manjše in to v okolju, kjer igra gozd pomembno lesnoproizvodno in okoljevarstveno vlogo. Številne evropske direktive (varovanje mokrišč, območja NATURA 2000, ptičja direktiva, ohranjanje biotske raznolikosti) v svojih dokumentih predvidevajo ohranitev teh gozdov kot pomembnih prostorskih elementov v sicer zelo obremenjenem okolju. V času globalnih okoljskih in podnebnih sprememb je ohranjanje gozdov na vseh, ne samo ekstremnih rastiščih pomembno tudi z vidika asimilacije CO2 (ponori) in uresničevanja zavez Slovenije v okviru KYOTSKEGA protokola.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2008,
2009,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2008,
2009,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
