Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Analiza kasnih posledic zdravljenja raka pri otrocih in mladih odraslih

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
3.04.00  Medicina  Onkologija   

Koda Veda Področje
B007  Biomedicinske vede  Medicina (človek in vretenčarji) 
Ključne besede
Rak, otroci, mladi odrasli, kasne posledice
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (13)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  15832  Olga Cerar  Onkologija  Raziskovalec  2007 - 2010 
2.  21834  Astrid Djurišić  Onkologija  Raziskovalec  2007 - 2010 
3.  18297  mag. Marta Dremelj  Onkologija  Raziskovalec  2007 - 2008 
4.  05318  dr. Berta Jereb  Onkologija  Vodja  2007 - 2010 
5.  01982  dr. Radoslav Kveder  Srce in ožilje  Raziskovalec  2007 - 2010 
6.  05278  dr. Jurij Lindtner  Onkologija  Raziskovalec  2007 - 2010 
7.  09180  dr. David Neubauer  Onkologija  Raziskovalec  2007 - 2010 
8.  28269  Jasna Ocvirk    Tehnični sodelavec  2007 - 2008 
9.  12199  dr. Živa Pohar Marinšek  Onkologija  Raziskovalec  2007 - 2010 
10.  28267  Manja Sesek    Tehnični sodelavec  2007 - 2010 
11.  17174  Vesna Sgerm - Robič  Onkologija  Raziskovalec  2007 - 2010 
12.  14576  dr. Primož Strojan  Onkologija  Raziskovalec  2007 - 2010 
13.  15401  dr. Veronika Velenšek  Onkologija  Raziskovalec  2007 - 2010 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0302  ONKOLOŠKI INŠTITUT LJUBLJANA  Ljubljana  5055733000 
2.  0312  Univerzitetni klinični center Ljubljana  Ljubljana  5057272000  125 
Povzetek
Projekt »Kasne posledice po zdravljenju raka v otroštvu «od leta 1993 financira MZZ. V raziskavi je doslej 650 bivših bolnikov. Z analizami rezultatov preiskanih (4 doktorska in 3 magisterijska dela) smo dokazali potrebo po doživljenskem spremljanju otrok zdravljenih zaradi raka. Ker smo ugotovili znantno pogostnost kasnih okvare in njihovo rast z daljšim opazovanjem bolnika, je smiselno spremljati vse tiste bivše bolnike, ki so zboleli mladi in imajo pred seboj še dolgo življenje. Pred kratkim odobreni infrastrukturni program za doživljensko spremljanje zdravljenih zaradi raka v otroštvu ali mladosti nam to omogoča Preživelih od raka v mladosti (starosti 16-30 let) imamo registriranih sedaj čez 2000. Za nadaljni doprinos znanju na tem področju pa so potrebne še številne analize. Načrtujemo: 1. Primerjavo rezultatov analiz bivših bolnikov (-ic) starih16-30 let ob diagnozi z rezultati analiz mlajših bolnikov, ki so že bile predmet raziskav : Pogostnost in dejavnike, ki vplivajo na okvaro delovanja spolnih žlez, srca in nevroloških okvar Sekundarne tumorje Psihosocialno stanje 2. V obeh starostnih skupinah načrtujemo primerjavo rezultatov in analizo dejavnikov ki vplivajo na pojav okvare ščitnice in na rodnost bivših bolnic, oceno zdravstvenega stanja novorojenčkov(tudi nevrološko)bivših bolnic in dejavniki, kivplivajo na okvaro ledvic in pljuč. Primerjeva pogostnosti onkogenov (n.pr. P53) v primarnih in sekundarnih tumorjih možganov in ščitnice.
Pomen za razvoj znanosti
Področje raziskav kasnih posledic je relativno novo, pred desetletji so preživeli po raku v otroštvu le redki. Zato šele zadnja desetletja pri preživetih lahko opazujemo kvarne posledice zdravljenja. Vedno nove kvarne posledice odkrivamo in njihova pogostnost narašča s časom opazovanja, zato je vsak rezultat projekta pomemben za razvoj znanosti. Slovenija je majhna dežela, ima centralizirano zdravljenje otrok zaradi raka in ima Register raka Slovenije, že leta 1950. To so edinstveni pogoji, ki omogočajo podatke celotne populacije z zelo dolgo opazovalno dobo. Vsak rezultat teh raziskav zase, objavljen v svetovni literaturi, je doprinos znanosti. Rezultati analiz kažejo na visok odstotek poznih posledic zdravljenja raka v otroštvu, zato narekujejo razširitev raziskav na vse , ki so oboleli zaradi raka v mladosti in imajo pred seboj še dolgo življenje. Potrebno jih je spremljati vse življenje. Na tem področju ni primerjalnih populacijskih raziskav drugod v svetu, Slovenija je torej lahko vodilna na tem področju. Nova dognanja o dejavnikih tveganja narekujejo načrtovanje drugačnih načinov zdravljenja nekaterih rakastih bolezni in v bodoče nove rezultate zdravljenja. Zato so stalno potrebne analize učinkov takega zdravljenja. Ta proces spremljanja bolnikov in ugotavljanja možnih novih posledic se mora nadaljevati in ga zaenkrat ni možno zaključiti. Naši rezultati zdravljenja otroških rakastih bolezni in rezultati naših analiz poznih posledic ter predvsem način organizacije tega področja raziskav, so pomembni za promocijo Slovenije. Zaradi ugodnih pogojev nam v tem pogledu druge večje države težko konkurirajo. Se pa od nas lahko marsičesa naučijo.
Pomen za razvoj Slovenije
Za razvoj Slovenije so pomebne med drugimi tudi naslednje ugotovitve: A: Analiza preživetja otrok , ki se zdravijo zaradi raka v Sloveniji je pokazala rezultate,ki so dobro primerljivi s tistimi v zapadni Evropi in ZDA in so boljši od tistih v vzhodni Evropi. To kaže na primeren način obravnavanja naših bolnikov. B: Preiskava kasnih posledic zdravljenja na pljučih pri otrocih , ki so preživeli raka je izluščila rizično skupino za tveganje spremeb na pljučih pri katerih je potrebna rentgenska preiskava. Pri večini bolnikov se ta lahko opusti in bivši bolnike lahko sledimo le s preiskavo pljučne funkcije, ki je občutljivejša in pomembnejša za ugotavljanje patoloških sprememb. C: Preiskava kasnih okvar na srcu je izločila rizično skupino za okvare na srcu in utemeljila napotke za primerne preiskave, pri odkrivanju poznih sprememb na srcu po zdravljenju raka v otroštvu, ter za informiranje bivših bolnikov o primernem načinu življenja. D: S preiskavo za tveganje sekundarnih tumorjev pri preživelih od raka v otroštvu smo izluščili rizično skupino za nastanek sekundarnega raka. V nadaljnih preiskavah bomo pri teh bolnikih iskali vzročne povezave za nastanek raka. E: Psihološka ocena naših bivših bolnikov je pokazala, da se mnogi med njimi kljub svojim visokim intelektualnim sposobnostim, verjetno zaradi posledic bolezni in zdravljenja, niso sposobni uveljaviti v naši družbi. Psihosocialna podpora s skupinskimi srečanji jim pomaga premagovati te težave Ta posebna skupina mladih s svojimi edinstvenimi izkušnjami bogati našo družbo in zato jo je potrebno posebej spremljati in podpirati.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2008, 2009, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2008, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno