Projekti / Programi
Tajna anglo-ameriška diplomacija v Sredozemlju: primer Primorske in Furlanije, 1940-1947
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.01.00 |
Humanistika |
Zgodovinopisje |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H250 |
Humanistične vede |
Sodobna zgodovina (od leta 1914) |
Velika Britanija, Združene države Amerike, diplomacija, obveščevalne službe, Stay Behind, containment, Sredozemlje, Primorska, Furlanija, slovensko-italijanski odnosi, druga svetovna vojna, hladna vojna.
Raziskovalci (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
22467 |
dr. Gorazd Bajc |
Zgodovinopisje |
Vodja |
2007 - 2008 |
385 |
Organizacije (1)
Povzetek
Predagatelj projekta bo raziskal tajno diplomacijo in obveščevalne službe Velike Britanije (VB) in Združenih držav Amerike (ZDA) v letih 1940–1947 na Primorskem in v Furlaniji. Osnovna teza je, da sta se že med vojno vodstvi VB in ZDA, na podlagi zaupnih/tajnih in posebnih informacij, odločili ustvariti pogoje za zadrževanje komunizma (containment) in to tudi na enem izmed najbolj občutljivih območij Sredozemlja, na Primorskem in v Furlaniji. V preventivnem protikomunističnem boju so bile v zahodni Evropi konec 40. let ustanovljene posebne Stay Behind (SB) organizacije (npr. Gladio), podobno kot v nekaterih zahodnih državah pa segajo zametki SB na Primorskem in v Furlaniji v zadnje obdobje vojne.
Raziskava bo analizirala mednarodne in lokalne okoliščine, ki so vplivale na nastanek in razvoj lokalnih SB. Predagatelj bo zato preučil globalno anglo-ameriško strategijo; začetke hladne vojne med Vzhodom in Zahodom; začetke diplomatskega in tajnega sodelovanja VB in ZDA z lokalnimi slovenskimi in italijanskimi protifašisti; delovanje anglo-ameriških obveščevalnih služb in njihovih posebnih misij med različnimi skupinami partizanov; vpletenost slovenskih politično heterogenih krogov v emigraciji; relevantnost lokalnih problemov (prepletenost jugoslovansko-italijanskih sporov z ideološko kontrapozicijo komunizem-protikomunizem). Cilj raziskave je priti do novih spoznanj o občutljivih temah druge svetovne vojne in hladne vojne, ki še vedno razdvajajo znanstvene kroge. Raziskava bo temeljila na primerjavi podatkov v dokumentih iz tujih (zlasti v VB in ZDA) in domačih arhivov, zasebnih zapuščinah, na podlagi ustnih pričevanjih ter relevantne literature. Zaključna študija bo predstavljala nadaljevanje in dopolnjevanje predagateljevega raziskovalnega dela o zgodovini obveščevalnih služb v srednji in jugo-vzhodni Evropi, Sredozemlju, zahodni Sloveniji in vzhodni Italiji.
Pomen za razvoj znanosti
Ugotovitve projekta so zapolnile nekatere vrzeli zgodovinopisnega raziskovanja v Sloveniji in tujini; tematiko tajnega delovanja Anglo-Američanov na območju Primorske in Furlanije v letih 1940–1947 lahko namreč sedaj bolje razumemo, saj so primarni viri dostopnejši. V prvi vrsti so to neobjavljeni primarni arhivski viri britanskih in ameriških obveščevalnih služb (SOE in OSS ter tudi ISLD ozroma MI6) iz Londona (The National Archives) in Washingtona (National Archives and Records Administration), ki so bili v okviru dela na projektu sistematično evidentirani in analizirani. Rezultati projekta (objave, zbrani fond primarnih virov in ne nazadnje izkušnje z raziskovanje arhivov v tujini) bodo tudi dobro izhodišče, na podalgi katerega bo mogoče oblikovati nove pomembne raziskave o tajni anglo-ameriški diplomaciji in to bodisi na lokalnem teritoriju Julijske krajine (Primorska, Istra, Furlanija) in pa glede širših območij (v Sredozemlju in drugod) bodisi glede časa druge svetovne vojne in začetkov hladne vojne (od konca tridesetih let do leta 1947) ter drugih obdobij v 20. stoletju (na primer obdobje po prvi svetovni vojni, ali pa naslednja leta vzpona avtoritarnih režimov, kot tudi glede skoraj polstoletne konfrontacije Zahod-Vzhod ipd.). Raziskovalni rezultati, ki so nastali v okviru projekta, so zato za znanost pomembni predvsem glede: boljšega poznavanja enega izmed najbolj kompleksnih obdobij slovenske, italijanske, britanske in ameriške zgodovine, kakor tudi ene izmed najbolj kontroverznih problematik, se pravi delovanja anglo-ameriških diplomacij in njihovih obveščevalnih služb, in hkrati boljše in objektivnejše presoje zgodovine Slovencev med drugo svetovno vojno in v prvih letih hladne vojne, kar lahko blagodejno vpliva na pomiritev polemik o preteklosti. Rezultati so za slovensko zgodovinopisje pomembni, ker se je seznanilo 1) z novimi arhivskimi viri iz tujine, zlasti iz Velike Britanije in Združenih držav Amerike, pa tudi Italije, Srbije (bivše Jugoslavije) idr.; 2) z najpomembnejšimi objavami iz tujine, ki so v Sloveniji praviloma manj poznane ali težje dostopne; 3) z novimi metodologijami o preučevanju zgodovine obveščevalnih služb; 4) s šiframi in tajnimi imeni, ki so prisotna v neobjaljenih primarnih arhivskih virih anglo-ameriških obveščevalnih služb. Raziskovanje v Republiki Sloveniji je tudi dobilo priložnost soočiti se z mednarodnimi raziskavami sorodnih problematik in obratno. Obenem pomenijo rezultati prispevek k razvoju izobraževalnih ustanov v Sloveniji in prispevek k razvoju drugih znanosti (na primer obramboslovje, politologija, politična geografija).
Rezultati dela na projektu v obliki prezentacije znanstvenih izsledkov (objave in sodelovanja na mednarodnih znanstvenih posvetih) bodo torej uporabni pri nadaljnjih znanstvenih raziskavah zgodovine anglo-ameriške diplomacije; anglo-ameriških in drugih obveščevalnih služb; zametkov Stay Behind organizacij (na primer v Italiji organizacija Gladio oziroma njene predhodnice), ki so imele osnovno vodilo, kako zadržati komunizem (containment); Severno atlantskega zavezništva – NATO, a tudi nasprotne strani – Varšavskega pakta; italijanskega in slovenskega protifašizma, mdr. glede razlik med njima, razhajanj ipd.; slovensko/jugoslovansko-italijanskih odnosov; aretacij, deportacije in usmrtitev po 1. maju 1945 na območju Julijske krajine (t. i. fojbe).
Rezultati dela na projektu so med drugim pomembni, ker nadaljujejo zastavljeno delo naše znanstvene ustanove (Znanstveno-raziskovalno središče Koper Univerze na Primorskem) pri evidentiranju, zbiranju in analitični obdelavi podatkov iz arhivskih inštitucij v tujini. Ob tem je v zadnjih letih nastala obsežna baza podatkov, ki se je z dvoletnim delom na projektu še povečala za več deset tisoč kopij dokumentov.
Pomen za razvoj Slovenije
Raziskovalni rezultati projekta so pomembni za družbeno-ekonomski razvoj Republike Slovenije, in sicer zaradi njihovega potencialnega prenosa v prakso na različnih področjih raziskovanja in izobraževanja v Sloveniji ter v družbi na sploh. Rezultati (vsebinski in metodološki) bodo namreč mdr. vključeni v vsebine programa raziskovanja na Znanstveno-raziskovalnem srediču Koper Univerze na Primorskem, in sicer zlasti na nekaterih drugih projektih, ki se tu izvajajo: predvsem temeljni raziskovalni projekt »Problemi zgodovine slovensko-italijanskih odnosov« – nosilec: dr. Egon Pelikan, aplikativni raziskovalni projekt »Sredozemska Slovenija kot stičišče evropske zgodovine« – nosilec: dr. Jože Pirjevec in ciljno raziskovalni projekt »Izkušnje Primorskih Slovencev v nekonvencionalnih oblikah vojne na Slovenskem in v tujini« – nosilec: dr. Egon Pelikan. Na tak način bo tudi zagotovljena kontinuiteta zastavljenega dela in raziskovalnih ciljev.
Rezultati (metodološki, zlasti pa vsebinski) bodo nato vključeni v vsebine dodiplomskih študijskih programov na Fakulteti za humanistične študije Koper Univerze na Primorskem, in sicer zlasti pri predmetih: Zgodovina (slovansko-romanske) meje, Svetovne vojne in evropska družba 20. stoletja, Nova Evropa, Zgodovina Slovencev v 19. in 20. stoletju, Obča zgodovina 20. stoletja, Obdobje totalitarizmov – vzpon in propad. Ravno tako bodo rezultati vključeni v vsebine podiplomskih študijskih programov omenjene humanistične fakultete v Kopru, in sicer pri predmetih: Druga svetovna vojna – globalne, nacionalne in regionalne dimenzije, Ideologije 20. stoletja, Primerjalna zgodovina Jugovzhodne Evrope v 19. in 20. stoletju.
V okviru projekta opravljene raziskave, nekatere objave in evidentiranje ter kopiranje do sedaj v znanstvene namene še neuporabljenih primarnih arhivskih virov (zlasti v Londonu in Washingtonu) na temo aretacij, deportacij in usmrtitev v Julijski krajini po 1. maju 1945 (t. i. fojbe) so nenazadnje pomembne, saj prispevajo k znanstveni razjasnitvi problematike, ki že več kot desetletje bremeni slovensko-italijanske odnose. Upraba oziroma politična zloraba t. i. fojb se namreč pogosto in ciklično pojavlja in postavlja slovensko diplomacijo pred vprašanje, kako in če sploh odgovoriti, da bi še dodatno ne zaostrila že tako razgreto vzdušje. S tem problemom so se morali soočati vsi predsedniki Republike Slovenije, kakor tudi vse slovenske vlade in njihovi zunanji ministri.
Rezultati projekta in nadaljnja uporaba pridobljenih znanj ter izkušenj bodo tudi pripomogli k boljšemu razumevanju pa tudi raziskovanju družbenih in socialnih procesov ter sprememb (ki so večkrat nastala kot posledica anglo-ameriških posegov v obdobju hladne vojne), še posebej tistih, ki se nanašajo na etnična vprašanja in medetnične odnose na območju Primorske in Furlanije ter iz tega izhajajoča znanstvena in posledično tudi politična vprašanja.
Rezultati dela na projektu bodo prav tako lahko uporabni kot strokovne iztočnice za oblikovanje objektivnega ali neobremenjenega odnosa do še tako delikatnih – a za katerokoli državo zelo pomembnih – tem, kot je zgodovina ter sodobnost/aktualnost obveščevalnih služb.
Pridobljene izkušnje in rezultati v okviru dela na projektu bodo prispevali tudi k možnostim učinkovitega načrtovanja nadaljnjega razvoja promocije slovenske znanosti v tujini, se pravi v sosednjih državah (zlasti v Italiji), a tudi širše.
Rezultati dela na projektu so nenazadnje pomembni tudi za uporabnike, kot so tiskani in elektronski mediji (lokalni na slovenski obali in v zamejstvu ter v osrednji Sloveniji, pa tudi v tujini), ki so že pokazali veliko zanimanja za dosedanje predstavitve znanstvenih izsledkov.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
