Projekti / Programi
Vloga gibalne aktivnosti v otrokovem socialnem razvoju v obdobju poznega otroštva
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.10.00 |
Družboslovje |
Šport |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S273 |
Družboslovje |
Telesna kultura, motorično učenje, šport |
gibalna aktivnost, pozno otroštvo, celosten razvoj, socialni razvoj, prosti čas, odnosi z vrstniki, odnosi s starši/učitelji, splošni šolski uspeh, notranji dejavniki šolske uspešnosti
Raziskovalci (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
23480 |
dr. Joca Zurc |
Vzgoja in izobraževanje |
Vodja |
2007 - 2008 |
796 |
Organizacije (1)
Povzetek
Projekt izpostavlja raziskovanje vloge gibalne aktivnosti v otrokovem socialnem razvoju, s poudarkom na povezavi med gibalno aktivnostjo in razvitostjo socialnih spretnosti kot so odnosi z vrstniki, odnos z učiteljem in šolska uspešnost. Gibalna aktivnost predstavljala pomemben zunanji dejavnik otrokovega razvoja na vseh razvojnih področjih (telesnem, gibalnem, kognitivnem, čustvenem in socialnem). Po teoriji celostnega razvoja (Ismail, 1976) so vsa razvojna področja tesno povezana med seboj. Gibalna aktivnost pa enakovredno učinkuje na vsa razvojna področja. Vloga gibalne aktivnosti je bila doslej največkrat in najnatančneje proučevana na področju telesnega in gibalnega razvoja. Ostala področja razvoja so raziskovalno bolj podhranjena, med slednjimi zlasti izstopa pomanjkanje raziskav na področju vloge gibalne aktivnosti na razvoj otrokovih socialnih spretnosti in veščin. Raziskava se osredotoča na otroka v razvojnem obdobju poznega otroštva, ko z vstopom v šolski sistem poteka intenziven razvoj socialnih spretnosti in veščin. V tem obdobju so v socialnem razvoju najpomembnejši odnosi z vrstniki, odnos s »pomembnim drugim« (učiteljem) in šolska uspešnost oz. sposobnost izražanja lastnih znanj in vedenj v interakciji z drugimi. Postavljene teoretične hipoteze preverja empirična raziskava na reprezentativnem vzorcu (vsaj 750 enot) slovenskih otrok 4., 5. in 6. razreda devetletne osnovne šole (9-11 let). Gibalna aktivnost otrok bo proučevana z anketnim vprašalnikom (pogostnost, oblika in vsebina aktivnosti), sestavljenega na osnovi dosedanjih raziskav. V okviru socialnega razvoja bo proučevana razvitost izbranih socialnih spretnosti z vprašalnikom SSRS »Social Skills Rating System« (Gresham in Elliott, 1990). Podatki bodo obdelani z univariatnimi in multivariatnimi statističnimi metodami. Namen študije je ugotoviti delež gibalne aktivnosti po pogostnosti, obliki in vsebini, ki ga ima na socialne spretnosti in veščine pri otrocih drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja. Dobljene ugotovitve bodo sproti objavljene v znanstveni in strokovni periodiki ter predstavljene na simpozijih, okroglih mizah, delavnicah ter pedagoških zborovanjih.
Pomen za razvoj znanosti
Rezultati podoktorskega projekta »Vloga gibalne aktivnosti v otrokovem socialnem razvoju v obdobju poznega otroštva« pomenijo obogatitev slovenske kineziološke znanosti ter njeno uveljavitev v evropskem znanstvenem prostoru. Raziskovalni projekt je namreč proučeval družboslovni vidik kineziološke znanosti, ki v Sloveniji še ni raziskano področje. Dosedanje kineziološke študije, ki so obravnavale otroka, so glavni poudarek posvečale proučevanju gibalne aktivnosti za telesni razvoj (npr. razvoj mišičevja) in analizi strukture motoričnega prostora. Izvedeni podoktorski projekt pa je poudarja nujnost proučevanja vloge gibalne aktivnosti tudi na drugih področjih razvoja, na katere ima gibalna aktivnost enakovreden vpliv kot na telesni in gibalni razvoj. Podoktorski projekt je odprl izhodišče za razvoj tovrstnega vidika kineziološke znanosti v slovenskem prostoru in prispevek k njegovemu razvoju v Evropi in svetu.
Ker je raziskovalni projekt prvič v slovenskem prostoru vzpostavil preučevanje povezav med gibalno aktivnostjo in socialnim razvojem, je prinesel pomemben doprinos k znanosti tudi na področju metodologije raziskovanja. Za merjenje razvitosti socialnih spretnosti je bil uporabljen merski instrument »Social Skills Rating System« (SSRS), ameriških avtorjev, F. Gresham in S. Elliot. V svetu priznan in pogosto uporabljen način merjenja socialnih spretnosti je bil prenesen in standardiziran za uporabo v slovenskem prostoru. Ker v slovenskem prostoru pred tem nismo imeli testa za ugotavljanje razvitosti socialnih spretnosti pri otroku v obdobju poznega otroštva, predstavlja uvedba SSRS pomemben doprinos k znanosti na področju merjenja otrokovega socialnega razvoja.
V Sloveniji že od leta 1974 (Petrović, Hošek, Momirović, 1974) poteka longitudinalna študija o športno-rekreativnih navadah odraslih prebivalcev Republike Slovenije. Študija v svoji več kot 30 letni dobi prinaša bogata spoznanja o pogostnosti, obliki in vsebini prostočasne aktivnosti odraslih prebivalcev Slovenije, starejših od 18 let. Žal pa tovrstnega longitudinalnega raziskovanja nimamo tudi za otroke, pri katerih ima gibalna aktivnost še toliko večji vpliv na razvoj. Poznamo več osamelih študij, ki so proučevale gibalno in športno aktivnost slovenskih otrok na omejenih regijskih, starostnih ali številčnih vzorcih. Da bi to presegli in postavili osnove longitudinalnemu raziskovanju, podoktorski projekt predstavlja gibalno aktivnost reprezentativnega vzorca 1783 slovenskih otrok drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja osnovne šole. Dobljeni rezultati nudijo vpogled v današnje gibalno udejstvovanje slovenskih devet-, deset- in enajstletnih otrok. Izdelava in standardiziranje kvalitetnega merskega instrumenta o gibalnih navadah otrok v prostem času, ki ga pred tem v slovenskem prostoru še nismo imeli, pomeni pomemben doprinos k razvoju longitudinalnega proučevanja in ugotavljanja značilnosti gibalne aktivnosti slovenskih otrok.
Podoktorski projekt prispeva k razvoju edukacijskih znanosti. Proučevanje socialnih spretnosti in gibalne aktivnosti odpira pomembna vprašanja na področju šolske uspešnosti. Leta 2000 smo na vzorcu 2023 desetletnih otrok, ki so obiskovali osnovne šole v območju Gorenjske regije (34 osnovnih šol), ugotovili pozitivne povezave pogostnosti in oblike prostočasnega gibalnega udejstvovanja s splošnim šolskim uspehom. Po sedmih letih smo na reprezentativnem vzorcu 1783 slovenskih otrok od 9. do 11. leta starosti prišli do enakih zaključkov, otrokova šolska uspešnost in gibalna aktivnost sta statistično pomembno povezani v pozitivni smeri.
Projekt ima ob pomenu za razvoj družboslovnih znanosti v Sloveniji in njihovi uveljavitvi v širšem evropskem prostoru, velik pomen tudi za razvoj drugih znanosti, kot so medicinska, psihološka in antropološka, ki obravnavajo otroka, njegove zakonitosti in značilnosti razvoja ter s svojimi spoznanji prispevajo k čim skladnejšemu otrokovemu razvoju v otroštvu in kvalitetnemu življenju v odraslosti.
Pomen za razvoj Slovenije
Poznavanje značilnosti otrokovega razvoja in dejavnikov, ki vplivajo nanj, je izrednega pomena za vse, ki delajo z otrokom. Dobljene rezultate lahko tako v prvi vrsti uporabita vzgojna in izobraževalna stroka. Podatki so dostopni najvišjim političnim in strokovnim telesom na področju vzgoje, izobraževanja in športa v Sloveniji. Njihov namen je pomagati pri odločitvah, ki zadevajo šolski kurikulum, zlasti načrtovanje pouka v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju, načrtovanje šolske športne vzgoje ter dviga otrokove gibalne in športne aktivnosti. S tem namenom so rezultati dostopni tudi drugim pedagoškim delavcem v prostočasnih aktivnostih, ki se pri svojem delu srečujejo z otrokom. Naš namen je, da jim omogočijo lažje odločitve o vključitvi gibalne aktivnosti v izobraževalni in vzgojni proces.
Prenos testa o socialnih spretnostih otrok daje možnost njegove uporabe učiteljem, psihologom in drugim strokovnjakom v slovenskem šolskem sistemu za odkrivanje morebitnih primanjkljajev otrokovega socialnega razvoja in vedenjskih težav. Priprava standardiziranega vprašalnika o gibalni aktivnosti otrok pa omogoča, da se tovrstni merski pripomoček uporabi v nadaljnjih longitudinalnih raziskavah.
Rezultati so na voljo za uporabo tudi v medijih za promocijo gibalnega udejstvovanja državljank in državljanov Republike Slovenije. Poznavanje današnjega stanja na področju gibalne aktivnosti nudi vpogled in možnosti za ustrezno intervencijo glede ustreznosti količine, pogostnosti in kvalitete gibalnega udejstvovanja.
Želimo, da dobljeni rezultati spodbudijo tudi starše pri načrtovanju vzgoje ter vključitvi svojih otrok v prostočasne gibalne aktivnosti.
Dobljena znanstvena spoznanja o vlogi gibalne aktivnosti v otrokovem socialnem razvoju pomenijo izviren prispevek k slovenski znanosti ter kot taka predstavljajo temeljno bazo znanja za študente kinezioloških, edukacijskih, pedagoških, psiholoških, socioloških, medicinskih in antropoloških ved.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
