Projekti / Programi
Izboljšanje diagnostike in zdravljenja ščitničnih bolezni z uporabo barvnega dopplerskega ultrazvokad
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 3.07.00 |
Medicina |
Metabolne in hormonske motnje |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| B480 |
Biomedicinske vede |
Endokrinologija, sekretorni sistemi, diabetologija |
ščitnična bolezen, prekrvitev ščitnice, barvni dopplerski ultrazvok
Raziskovalci (6)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
11039 |
dr. Simona Gaberšček |
Srce in ožilje |
Raziskovalec |
2007 - 2009 |
0 |
| 2. |
01900 |
dr. Sergej Hojker |
Reprodukcija človeka |
Vodja |
2007 - 2009 |
0 |
| 3. |
20485 |
dr. Blaž Krhin |
Metabolne in hormonske motnje |
Raziskovalec |
2007 - 2009 |
0 |
| 4. |
11744 |
dr. Edvard Pirnat |
Mikrobiologija in imunologija |
Raziskovalec |
2007 - 2009 |
0 |
| 5. |
20484 |
dr. Katja Zaletel |
Metabolne in hormonske motnje |
Raziskovalec |
2007 - 2009 |
0 |
| 6. |
24486 |
mag. Mojca Žitko |
Farmacija |
Raziskovalec |
2007 - 2009 |
0 |
Organizacije (1)
Povzetek
Pomembno vlogo prekrvitve v patogenezi ščitničnih bolezni nakazujejo najnovejše informacije o angiogenezi v ščitnici. Z barvnim dopplerskim ultrazvokom lahko pridobimo številne dodatne informacije, predvsem o funkcijskem stanju žleze. Koristijo nam lahko pri diagnostiki in zdravljenju različnih ščitničnih bolezni. Kljub dolgoletni uporabi dopplerskega ultrazvoka v tirologiji je v literaturi malo podatkov o korelaciji med serumsko koncentracijo tirotropina in ščitničnih avtoprotiteles ter prekrvitvijo v žlezi pri večjem številu bolnikov z nezdravljeno, novoodkrito boleznijo ščitnice. Prav tako je v literaturi malo podatkov o prekrvitvi v poteku zdravljenja in spremljanja bazedovke in hipertiroze zaradi avtonomega tkiva ter nič podatkov o prekrvitvi pri bolnicah s poporodnim tiroiditisom.
V raziskavo bomo vključili preiskovance, ki jih bodo napotili v tirološko ambulanto Klinike za nuklearno medicino zaradi suma na moteno delovanje ščitnice, in pri katerih bomo ugotovili Hashimotov tiroiditis z evtirozo ali različno stopnjo hipotiroze, bazedovko, poporodni tiroiditis ali hipertirozo zaradi lokaliziranega avtonomnega tkiva. V sklop rednega prvega pregleda v tirološki ambulanti sodi tudi ultrazvok ščitnice. Dopolnili ga bomo z barvnim dopplerskim ultrazvokom. Prekrvitev bomo ugotavljali semikvantitativno z opredelitvijo barvnega dopplerskega ultrazvočnega vzorca in kvantitativno z merjenjem največje hitrosti v sistoli. Pričakujemo, da bo prekrvitev v žlezi naraščala sorazmerno s koncentracijo tirotropina in s koncentracijo protiteles proti ščitnični peroksidazi, tiroglobulinu ter protiteles proti receptorju za tirotropin. Pri bolnikih z bazedovko bo merjenje prekrvitve prispevalo dodatne informacije v obdobju remisije in omogočilo napovedovanje recidiva. Pri bolnicah s hipertirozo po porodu bo merjenje prekrvitve omogočilo hitrejšo diagnostiko vzroka hipertiroze, kar bo imelo vpliv na izbiro zdravljenja. Pri bolnikih s hipertirozo zaradi lokaliziranega avtonomega tkiva bo merjenje prekrvitve omogočilo boljšo oceno uspeha zdravljenja z radiojodom.
Rezultati raziskave bodo omogočili zgodnejšo diagnostiko in kvalitetnejše zdravljenje ščitničnih bolezni.
Pomen za razvoj znanosti
Rezultati prispevajo k razumevanju patogeneze različnih oblik avtoimunske bolezni ščitnice (Hashimotov tiroiditis, bazedovka, poporodni tiroiditis), zlasti k razumevanju vloge protiteles in tirotropina pri angiogenezi v ščitnici. Ker je v literaturi le malo podatkov o nastanku in poteku poporodnega tiroiditisa, so naši rezultati zanimivi tudi za natančnejšo opredelitev tega bolezenskega stanja, ki verjetno vključuje različne, še neprepoznane patogenetske mehanizme. Uporaba barvnega dopplerskega ultrazvoka omogoča nov pogled tudi na razumevanje nastanka in poteka teh bolezenskih stanj in nima samo praktičnega pomena za diagnostiko.
Pomen za razvoj Slovenije
Rezultati so izredno uporabni za hitro diagnostiko različnih oblik avtoimunske bolezni ščitnice in s tem za zgodnjejšo odločitev o načinu zdravljenja. Največjo korist pričakujemo pri bolnicah s poporodnim tiroiditisom, kjer se ob kliničnem pregledu pogosto težko odločimo, ali in na kakšen način bomo pričeli z zdravljenjem. Pri ostalih ščitničnih boleznih rezultati prispevajo k lažjemu spremljanju bolnikov v remisiji in k odločitvi o morebitnem ponovnem zdravljenju. Rezultati omogočajo bolj kakovostno obravnavo bolnikov z motnjami delovanja ščitnice v Sloveniji, ne da bi povečali stroške obravnave. Rezultati so tudi mednarodno odmevni, kar povečuje vlogo Slovenije na področju tirologije.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2008,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2008,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
