Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Povečanje kvalitete življenja v Sloveniji v razmerah globalizacije

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
5.02.01  Družboslovje  Ekonomija  Ekonomske vede 

Koda Veda Področje
S180  Družboslovje  Ekonomija, ekonometrija, ekonomska teorija, ekonomski sistemi, ekonomska politika 
S188  Družboslovje  Razvojna ekonomika 
Ključne besede
kvaliteta življenja, življenjski til, trajnostni razvoj, informacijska družba, trajnostna produkcija in potrošnja
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (4)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  15636  dr. Damjan Kavaš  Ekonomija  Raziskovalec  2008 
2.  03571  mag. Vladimir Lavrač  Ekonomija  Raziskovalec  2007 - 2008 
3.  15323  dr. Renata Slabe Erker  Ekonomija  Raziskovalec  2007 - 2008 
4.  02393  dr. Peter Stanovnik  Ekonomija  Vodja  2007 - 2008 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0502  Inštitut za ekonomska raziskovanja  Ljubljana  5051690000 
Povzetek
V raziskavi bomo obravnavali ekonomske vidike kvalitete življenja. Preučevali bomo problem optimalne kombinacije vzvodov povečanja kvalitete življenja na strani produkcije in na strani potrošnje ter s tem povezanih notranjih in zunanjih omejitev. Osnovna teza je, da je pot do cilja višje blaginje dosegljiva z razvojem, katerega kriterij uspešnosti ni le enostranski – ustvarjanje profita, ampak večznačen, npr. reverzibilnost, raznolikost ekonomskega razvoja. Aktualna Strategija razvoja Slovenije se resda na deklarativni ravni opredeljuje za trajnostni razvoj, kot način za dolgotrajno zviševanje konkurenčnosti, vendar v tem procesu vlogi produkcije in potrošnje nista enakopravno obravnavani. V praksi je razkorak med njima celo precej očiten. Cilji raziskave so: (1) povečati ozaveščenost prebivalstva glede vplivanja njihovega življenjskega stila ter na tem temelječe strukture produkcije na kvaliteto življenja posameznika in družbe oziroma prispevati k izboljšanju t.i. kulture potrošnje; (2) preseči stereotip, da je razvoj zgolj gospodarski napredek, kajti razvoj je kompleksna kategorija, ki zajema tudi cel spekter družbeno-ekonomskih sprememb in (3) ugotoviti, ali je možno in kako naj Slovenija uveljavi oziroma adaptira svojo lastno razvojno pot v okviru EU, tako da se bo povečevala večplastno pojmovana kvaliteta življenja, in na ta način izkoristi te do zdaj marginalizirane konkurenčne prednosti razvoja. Aktivnosti na projektu je smiselno razdeliti v tri vsebinske sklope: (1) globalno preverjanje osnovne teze na sodobni znanstveni in strokovni literaturi, (2) preučitev možnosti za adaptacijo obstoječega razvojnega koncepta v Sloveniji in (3) preverjanje rezultatov raziskave v strokovnih in javnih razpravah. Rezultati so strateškega pomena in jih razumemo kot strokovno podlago za adaptacijo razvojne strategije po letu 2013. Rezultati raziskave bodo: (1) sondaža javnega mnenja o kvaliteti življenja in pričakovanjih njenih sprememb v Sloveniji, (2) kritičen pregled metodologij za ocenjevanje kvalitete življenja, vrednot in trajnostnega napredka, (3) ovrednotenje vloge produkcije in potrošnje v aktualni strategiji razvoja, (4) ovrednotenje notranjih in zunanjih ovir za dejansko preusmeritev v trajnostno družbo, (5) razvoj teoretičnih orodij za preverjanje postavljene raziskovalne hipoteze oziroma sprememb v razvoju in (6) ocena pričakovanih sprememb v gospodarski in negospodarski strukturi zaradi uresničevanja trajnostne družbene razvojne usmeritve. Za odmevnost rezultatov bo poskrbljeno z ustrezno diseminacijo.
Pomen za razvoj znanosti
Teorija ekonomike blaginje potrebuje radikalno reformo. Po izsledkih zadnjih raziskav se kvaliteta življenja v razvitih družbah ne povečuje z rastjo BDP oziroma rastjo kupne moči, celo stagnira. Neoklasični ekonomski okvir trajnostnega razvoja je postavljal v ospredje trg in tehnologijo, kot osrednji determinanti družbenih sprememb, ki sočasno omogočata tudi izogibanje okoljski degradaciji. Ta vidik temelji na racionalni predpostavki trajne globalne industrializacije. Bruntlandino poročilo (1987) je dopolnilo neoklasični vidik z upoštevanjem kulturnih in političnih aspektov trajnosti. Toda radikalno redefinicijo neoklasičnega vidika pomeni šele »spoznavni red (ang. »cognitive order«), ki ponovno ovrednoti vlogo družbenih akterjev pri ustvarjanju realnosti. Raziskava obravnava kvaliteto življenja v globaliziranem okolju, ob enakovrednem obravnavanju vseh treh dimenzij trajnosti: gospodarske, okoljske in socialne in v tem smislu prispeva k reformi teorije ekonomike blaginje. Poleg tega smo v raziskavi opredelili perspektivne sektorje, ki lahko najbolj prispevajo k dvigu kvalitete življenja v Sloveniji. Gre za prvi tak poizkus in za neke vrste pionirsko delo, miselni in metodološki eksperiment, ki ga bi bilo v nadaljnjih raziskavah vredno poskusiti nadgraditi.
Pomen za razvoj Slovenije
Rezultati so strateškega pomena in jih razumemo kot strokovno podlago za adaptacijo razvojne strategije po letu 2013. Pri tem mislimo tudi na uporabo metode mulkriterialnega odločanja za redefiniranje strategije razvoja. Pričakujemo, da bo tematika pritegnila veliko zanimanja s strani makroekonomistov in razvojnih ekonomistov v Sloveniji, pa tudi v mednarodni areni. Operativno gledano so rezultati še posebej pomembni za Službo vlade RS za razvoj in Urad za makroekonomske analize in razvoj.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno