Projekti / Programi
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.05.00 |
Družboslovje |
Pravo |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S110 |
Družboslovje |
Pravo |
| S111 |
Družboslovje |
Upravno pravo |
| S112 |
Družboslovje |
Človekove pravice |
| S115 |
Družboslovje |
Filozofija in teorija prava |
| H300 |
Humanistične vede |
Zgodovina prava |
pravo, pravna država, pravna načela, načelo pravna država, ustava, zakon, sodna praksa, ustavnosodna praksa, ideologija, politika, pravna kultura, načelo sorazmernosti, obligacijsko pravo, upravnosodno varstvo
Raziskovalci (8)
Organizacije (1)
Povzetek
Med najpomembnejša načela, ki opredeljujejo pravo sodobne države, sodi tudi načelo pravne države. Sestavlja ga vrsta prepletenih načel, ki v medsebojni povezanosti postavljajo minimalne vsebinske in postopkovne zahteve za obstoj odprte in demokratične družbe. Raziskava bo izhajala iz analize zgodovinskega oblikovanja načela pravne države in poskušala na tej osnovi pojasniti teoretične in praktične razsežnosti tega pravnega načela. Zanemarila ne bo tudi širše družbene predpostavke za oblikovanje pravne države, med njimi zlasti določeno stopnjo splošne in profesionalne pravne kulture. Analiza bo zajela tudi nekatere pojavne oblike načela pravne države, ki se kažejo v ustavnem, obligacijskem in upravnem pravu in pri tem upoštevala tako teoretična spoznanja kot tudi domačo in tujo sodno prakso. Razumevanje ozadja in natančnejša vsebinska razčlenitev načela pravne države je zlasti pomembno za kakovostno delovanje vseh treh vej oblasti, zlasti za vlogo, ki jo igra sodna veja oblasti pri nadzoru nad ostalima dvema vejama. Raziskava pa ima tudi širši družbeni in znanstveni pomen, saj je preučevanje in posledično razumevanje zahtev načela pravne države še zlasti pomembno v družbi, ki je to načelo za temelj izgradnje pravnega sistema sprejelo šele pred petnajstimi leti.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskava Načelo pravne države je pomembno prispevala k razvoju slovenske pravne znanosti. Izsledki raziskave so predstavljeni v delu Pravna država (ur. M. Pavčnik), ki obsega vrsto pomembnih in izvirnih prispevkov k obravnavi in razumevanju tega načela v slovenskem prostoru.
Knjiga Pravna države tako predstavi pravnozgodovinske nastavke tega pojma (prispevek prof. Simiča z naslovom Vladavina prava kot pravnocivilizacijski pojav), umešča načelo pravne države v širši pravnoteoretični in pravnofilozofski vidik (prispevka prof. Pavčnika z naslovom Načelo pravne države in njene prvine in prof. Cerarja z naslovom (Ne)ideološkost pravne države), opozarja na njegove sociološke razsežnosti (prispevek prof. Igličarja z naslovom Pravna kultura kot sestavina pravne države) ter predstavi pomen tega načela za pozitivno pravo (prispevki prof. Kerševana z naslovom Vladavina prava in upravno pravo, sodnika Vrhovnega sodišča Franca Testena z naslovom Sodstvo in pravna države ter prof. Wedam-Lukićeve z naslovom Načelo sorazmernosti kot kriterij ustavnosodne presoje) ter preučuje razvijajočo se vlogo tega načela v mednarodnem pravu (prispevek prof. Škrk z naslovom Vladavina prava kot načelo mednarodnega prava?).
Pričujoča znanstvena monografija je naletela tudi na ugoden odziv recenzentov. Posebej kaže omeniti naklonjeno recenzijo nestorja slovenskega javnega prava, prof. Bučarja, ki je o knjigi zapisal, da »lahko z zadovoljstvom ugotov[i], da se je [slovenska pravna znanost] sposobna in pripravljena spustiti pod površje družbenih pojavov. To pa je resnično obet za napredek na tem pomembnem področju«. (Pravna praksa, let. 29/30, številka 8, str. 31)
Pomen za razvoj Slovenije
Preučevanje načela pravne države je le eden od številnih načinov razumevanja in posledično njegove krepitve v slovenskem prostoru. Ker je šlo pri projektu Načelo pravne države za temeljni projekt, je bilo zanimanje članov raziskovalne skupine usmerjeno predvsem v teoretično analizo tega pravnega načela, ki sodi med najbolj zapletena in hkrati temeljna pravna načela sodobnih pravnih sistemov.
Načelo pravne države predstavlja ogrodje sodobne države, ki pomembno vpliva na najbolj temeljna vprašanja sodobne države, kot je, denimo, delitev oblasti ali nujnost spoštovanja človekovih pravic, pa tudi na podrobna vprašanja znotraj posameznih pravnih panog. Izrazito pozitivni učinki raziskave so dvojni: po eni strani so nastopi na različnih konferencah in srečanjih ter avtorska dela članov raziskovalne skupine poudarila in izpostavila pomen pravne države ter njenih posameznih elementov, po drugi strani pa so bili doseženi pomembni raziskovalni preboji (npr. pri podrobnejši analizi vloge, ki jo načelo pravne države igra pri razlagi prava, zlasti v okviru ustavnosodne presoje, pri opredeljevanju vrednostnih predpostavk tega načela, pri analizi vloge, ki bi ga načelo pravne države utegnilo igrati v okviru mednarodnega prava itd.).
Opravljeno raziskavo lahko torej ocenimo kot izjemno uspešno, morda ne z vidika neposredno merljivih učinkov, kar pri temeljnih raziskavah niti ni mogoče, temveč z vidika ustvarjanja teoretične in vrednostne podstati, na katero se bo opiral nadaljnji razvoj tega načela v okviru slovenskega pravnega sistema.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2008,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2008,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
