Projekti / Programi
Pomladitvena ekologija (antropogenih) spremenjenih gozdov
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 4.01.01 |
Biotehnika |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Gozd - gozdarstvo |
| Koda |
Veda |
Področje |
| B006 |
Biomedicinske vede |
Agronomija |
| B430 |
Biomedicinske vede |
Gozdarstvo, gozdovi, gozdarska tehnologija |
Pomladitvena ekologija, spremenjeni gozdovi, sestojne vrzeli, pritalna vegetacija, sukcesijska dinamika, sončno sevanje, smrekove monokulture
Raziskovalci (5)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
03316 |
dr. Miha Adamič |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
1999 |
0 |
| 2. |
10801 |
dr. Andrej Bončina |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
1998 - 1999 |
0 |
| 3. |
11253 |
dr. Jurij Diaci |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Vodja |
1999 |
0 |
| 4. |
05845 |
dr. Marijan Kotar |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
1998 - 1999 |
0 |
| 5. |
01868 |
mag. Dušan Robič |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
1998 - 1999 |
0 |
Povzetek
Poznavanje pomladitvene ekologije in sukcesijskega razvoja vegetacije spremenjenih gozdov je temelj za ekološko in ekonomsko uspešno prevzgojo spremenjenih gozdov v naravno stanje. Pomladitvena ekologija je tudi organska sestavina posredne nege gozdov, ki vse bolj zamenjuje neposredna vlaganja v gozdove.
Delovna hipoteza naloge predpostavlja, da je med mnogimi različnimi scenariji sukcesijskega razvoja vegetacije, ki se razvijejo zaradi različno oblikovanega okolja, mogoče prepoznati in kasneje vgraditi v gozdnogojitveno prakso tiste naravne scenarije, ki pomenijo hitrejše in cenejše doseganje naravnega stanja.
Raziskava se osredotoča na iskanje odvisnosti med pomlajevanjem drevesnih vrst v spremenjenih gozdovih, mikrorastišči v sestojnih vrzelih in kompleksnimi ekološkimi dejavniki. Poseben poudarek v raziskavi je na analizi svetlobnih razmer (direktno in difuzno sončno sevanje) in na dolgoročni spremljavi razvoja pritalne vegetacije po različnih položajih v sestojnih vrzelih. Raziskava je zasnovana primerjalno v spremenjenih in ohranjenih gozdovih na podobnih rastiščih. Osredotočanje na mikrorastišča v vrzelih omogoča boljše razumevanje sukcesijske dinamike spremenjenih gozdov ter spoznavanje mehanizmov, ki samodejno pospešujejo kakovost različnih funkcij gozda preko posredne nege.
