Projekti / Programi
Aktivacija brezposelnih oseb - mehanizem preseganja izključujočega odnosa med varnostjo in fleksibilnostjo
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.03.00 |
Družboslovje |
Sociologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S215 |
Družboslovje |
Družbeni problemi in blagostanje, socialno skrbstvo |
aktivacija, kakovost aktivacije, opolnomočenje, aktivna država blaginje, socialna varnost, brezposelne osebe, evropska politika zaposlovanja, implementacija politike
Raziskovalci (2)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
19071 |
dr. Anja Kopač Mrak |
Sociologija |
Raziskovalec |
2005 - 2008 |
0 |
| 2. |
06829 |
dr. Miroslav Stanojević |
Sociologija |
Vodja |
2005 - 2009 |
0 |
Organizacije (1)
Povzetek
Spremembe, s katerimi se srečujejo postmoderne družbe »tveganja« (Beck, 2000), se bistveno razlikujejo od tveganj, značilnih za t. i. moderne družbe. Socialna politika postmodernih držav blaginje mora razviti nove mehanizme zagotavljanja socialne varnosti, ki bodo posameznikom omogočali učinkovito soočanje s tveganji (predvsem tistimi povezanimi z delovanjem trga delovne sile) in prispevali k preseganju obstoječega izključujočega odnosa med (socialno) varnostjo in (ekonomsko) učinkovitostjo. Enega izmed pomembnejših načinov predstavlja v devetdesetih letih sprejeti princip aktivacije.
Princip aktivacije poudarja pomen dela za posameznikovo aktivno participacijo v družbi in tako povzroča premik socialne politike od cilja zagotavljanja varnosti s pomočjo dohodka k zagotavljanju participacije s pomočjo dela. S tem povzroča spremembe v vlogi države blaginje (od keynesianske države blaginje k schumpeterianski državi dela), katera se odmika od 'brezpogojnega' zagotavljanja blaginje državljanom k zagotavljanju blaginje pogojevane s posameznikovo pripravljenostjo do dela (»workfare«), usposabljanja (»trainfare«) ali izobraževanja (»learnfare«) ter prinaša tudi določeno (večjo ali manjšo) stopnjo deregulacije trgov delovne sile. Z vidika položaja posameznikov na trgu delovne sile in doseganja sinergije med gospodarsko rastjo in socialno kohezijo je bistvenega pomena kakovost vpeljane aktivacije.
Prav kakovost aktivacije vpeljane v slovenski sistem socialne varnosti za primer brezposelnosti in njeni učinki v praksi predstavljajo jedro raziskovalnega projekta, pri čemer je temeljna hipoteza sledeča: »Slovenski sistem socialne varnosti za primer brezposelnosti je potreben korenite reforme, predvsem v smeri zagotavljanja večje stopnje odzivnosti na specifične potrebe posameznikov in usmerjenosti k cilju njihovega opolnomočenja. Prav tako je pričakovati velik razkorak med zapisanimi in dejansko implementiranimi aktivacijskimi ukrepi, predvsem tistimi, ki posegajo v socialnopravni in dohodkovni položaj brezposelnih oseb«.
Rezultat raziskovalnega projekta naj bi bil tako celostni (primerjalni) pogled na 'stanje' reforme slovenskega sistema socialne varnosti za primer brezposelnosti, predvsem z vidika zagotavljanja potrebnih virov (zlasti razvoj človeškega kapitala), ki omogočajo posameznikom aktivno soočanje s (postmodernimi) tveganji in z vidika učinkovitega delovanja trga delovne sile.
