Projekti / Programi
Fiziologija in patofiziologija astrocita
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
3.03.00 |
Medicina |
Nevrobiologija |
|
Koda |
Veda |
Področje |
B470 |
Biomedicinske vede |
Fiziologija |
astrociti, citoskelet, celična oteklina, mobilnost mešičkov, glutamatni transporterji, sproščanje kemičnih mediatorjev, elektrofiziologija, optofiziologija
Raziskovalci (2)
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
1. |
21390 |
dr. Maja Potokar |
Medicina |
Raziskovalec |
2005 - 2007 |
162 |
2. |
03702 |
dr. Robert Zorec |
Nevrobiologija |
Vodja |
2005 - 2007 |
821 |
Organizacije (1)
Povzetek
Predlog raziskave je usmerjen v testiranje treh specifičnih hipotez:
1. hipoteza
V zadnjem času so se pojavile hipoteze o transportu glutamatnih transporterjev proti plazmalemi (Robinson, 2002; Fournier in sod., 2004). Mehanizmi, ki naj bi regulirali gostoto glutamatnih transporterjev na plazmalemi celic glije so slabo poznani. Obstaja pa možnost, da se podobno kot drugi transporterji, na primer glukozni transporter GLUT4, tudi glutamatni transporterji vgradijo v plazmalemo ob eksocitozi (Cheng in sod., 2002; Karylowski in sod., 2004; Zeigerer in sod., 2004; Chowdhury in sod., 2002). Astrociti imajo beljakovine sekretornega aparata, sinaptobrevin II, celubrevin, sintaxin, SNAP-23 in sinaptotagmin IV (Parpura in sod., 1995; Hepp in sod., 1999; Zhang in sod., 2004), ki so ključne komponente pri regulirani eksocitozi (Jahn in Sudhoff, 1999). Poleg tega so pred nedavnim ugotovili, da se tudi peptidni hormoni izločajo iz astrocitov s kalcijem odvisno regulirano eksocitozo (Kržan in sod., 2003). Naša hipoteza je, da bi bila lahko od kalcija odvisna eksocitoza mehanizem, ki prispeva h gostoti glutamatnih transporterjev na plazmalemi astrocitov.
2. hipoteza
Hipotonične raztopine lahko izzovejo v astrocitih tudi zvišanje [Ca2+]i (Fischer in sod., 1997), kar lahko izzove od kalcija-odvisno eksocitozo (Kreft in sod., neobjavljeno). Torej lahko hipotonične raztopine izzovejo tudi zlivanje mešičkov, ki vsebujejo glutamat oziroma druge kemične prenašalce. Testirali bomo hipotezo po kateri dražljaji, ki povzročijo nabrekanje celic, rekrutirajo predvsem mehanizem izločanja glutamata skozi ionske kanalčke/transporterje in hipotezo po kateri aktivacija metabotropnih receptorjev s kemičnimi prenašalci rekrutira od kalcija-odvisen eksocitotski mehanizem izločanja ekscitatornega prenašalca.
3 . hipoteza
Nove hipoteze o aktivnih vlogah astrocitov pri delovanju nevronov govorijo v prid hitrem in usklajenem delovanju med aktivnostjo nevronov in odzivom astrocitov, pri čemer so gotovo zelo pomembni mehanizmi hitrega transporta snovi skozi astrocit. Elementi citoskeleta, predvsem mikrotubuli in z njimi povezani molekulski motorji (kinezini in dineini), imajo v nevronih pomembno vlogo pri hitrem transportu snovi z mešički (Zigmond in sod., 1999). Predvidevamo, da je za hitro komunikacijo med astrociti in nevroni in tudi z drugimi okoliškimi celicami astrocitov, pomemben hiter transport snovi skozi citoplazmo astrocitov, tudi snovi, ki se transportirajo s sekretornimi mešički. Da sekretorni mešički dosegajo hitrosti podobne hitremu transportu v nevronih, smo že pokazali (Potokar in sod., 2005). Vloga posameznih elementov citoskeleta pa je v astrocitih še popolnoma neraziskana. Testirali bomo hipotezo, da imajo različni elementi citoskelta v astrocitih pomembno vlogo pri transportu mešičkov in poskušali določiti te vloge.