Projekti / Programi
Raziskave in ohranjanje naravnih vrednot s področja mineralogije v Sloveniji
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 1.06.00 |
Naravoslovje |
Geologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| P420 |
Naravoslovno-matematične vede |
Petrologija, mineralogija, geokemija |
naravne vrednote, mineralogija
Raziskovalci (9)
Organizacije (4)
Povzetek
Po svojih mineraloških znamenitostih je Slovenija v svetu poznana že stoletja, vse od začetkov v 18. stol., ko se je mineralogija pričela razvijati kot samostojna naravoslovna veda. Med začetnike zbiralstva mineralov na slovenskem štejemo barona Sigmunda Zoisa, ki je zbral izredno bogato zbirko mineralov, ki vse je kasnejše generacije mineralogov spodbujala k raziskovanju naravnih vrednot na področju mineralogije. Zanimanje za mineralogijo je šlo v korak z razvojem rudarstva, ki je omogočilo spoznavanje sveta mineralov, ki so se pojavljali skupaj z rudnimi minerali. Tako imamo na slovenskem več tako imenovanih klasičnih lokacij, ki so po svojih mineralih poznane po celem svetu. Mednje štejemo rudnik živega srebra v Idriji in rudnik svinca in cinka v Mežici. Kristale cinabarita iz Idrije in kristale wulfenita s Črne na Koroškem so opisovali svetovno znani kristalografi, kot je Goldschmidt in drugi. Intenzivnemu in tehnološko naravnanemu izkoriščanju rudnih bogastev v 20. stol. gre pripisati, da z redkimi izjemami iz tega obdobja v institucionalnih in v zasebnih zbirkah praktično ne najdemo ohranjenih primerkov mineralov z naših klasičnih lokacij. Glede na dejstvo, da sta oba rudnika v zadnjih letih zaradi ekonomskih razlogov opustila izkoriščanje rud, vedno bolj prihaja v ospredje kulturno-zgodovinski in znanstveno-raziskovalni pomen teh rudišč. V času zapiranja rudnika skušata postaviti in urediti svoje mineraloške zbirke, ki so pomemben del njihove kulturno-tehnološke zapuščine, ki je kot takšna nadvse privlačna za razvoj turizma v obeh regijah. Ker sta rudnika za sedaj še vzdrževana in dostopna za raziskovanje smo skupaj z geologi iz rudnikov Idrija in Mežica pripravili načrt, da bi nadoknadili zamujeno in s skrbno načrtovanimi raziskovalnimi odkopi pridobili zadostno število eksponatov za postavitev mineraloških zbirk in za izmenjave s tujimi muzeji, kjer so tekom časa pristali številni slovenski mineraloški eksponati. Primerki bodo služili tako kot pomemben tipski material za vse sedanje in kasnejše raziskave mineralizacij v teh dveh rudiščih, kakor tudi za promocijo kulturno-tehnološke zapuščine obeh rudnikov. Poleg teh svetovno pomembnih nahajališč smo v okviru projekta za raziskovanje in ohranjanje naravnih vrednot na področju mineralogije v Sloveniji izbrali še štiri nova nahajališča, ki so tako po svoji mineralni paragenezi kot po izjemnosti mineralov, ki se na teh nahajališčih pojavljajo, izstopajo in si zaslužijo podrobno znanstveno obdelavo.
